All posts by : admin

Varjenje plastike je specializiran postopek, s katerim se dva ali več kosi plastičnih materialov združijo v eno celoto. S pomočjo različnih tehnik in orodij se plastične površine segrejejo do točke, kjer postanejo mehke in se spojijo skupaj. Ko se ohladijo, tvorijo trdno in trajno povezavo. Ta postopek je ključnega pomena v številnih industrijah, od avtomobilske do gradbeništva, kjer je potrebno zagotoviti močne in vodotesne spoje. Varjenje plastike omogoča izdelavo robustnih izdelkov iz polimerov, ki se lahko upirajo različnim okoljskim dejavnikom.

Zgodovina varjenja plastike

Varjenje, kot način združevanja materialov, se uporablja že tisočletja, vendar je varjenje plastike razmeroma nov koncept, ki se je razvijal skupaj z rastjo uporabe plastičnih materialov v 20. stoletju (1).

Razvoj metod in tehnik

Začetki plastičnega varjenja so bili preprosti, z osredotočenostjo na topljenje in združevanje plastičnih materialov. Sčasoma so se razvile različne tehnike, ki so omogočile natančnejše in močnejše spoje. Med prvimi metodami so bile priljubljene metode, kot so toplotno varjenje in ultrazvočno varjenje. Inovacije na tem področju so omogočile večjo prilagodljivost in natančnost pri delu z različnimi vrstami plastike.

Ključni mejniki v evoluciji varjenja plastike

S povečanjem potreb industrije po močnejših in bolj trajnih plastičnih izdelkih so se pojavili novi izzivi. Prvi patent za varilno tehniko za plastiko je bil podeljen v prvi polovici 20. stoletja, kar je odprlo vrata za številne druge inovacije. Ključni mejniki so vključevali razvoj avtomatiziranih varilnih sistemov, odkritje novih polimernih materialov, primernih za varjenje, in vpeljava standardov in certifikacij za varilce plastike. Te inovacije so pripomogle k temu, da je varjenje plastike postalo ključna metoda v številnih proizvodnih procesih po vsem svetu.

Glavne metode varjenja plastike

Varjenje plastike je sofisticiran postopek, ki zahteva razumevanje in uporabo različnih metod in tehnik. Vsaka metoda je edinstvena in najbolje ustreza določenim vrstam plastike in aplikacijam. Poglejmo si nekatere najpogostejše metode (2), ki se uporabljajo danes.

Toplotno varjenje

Termično varjenje plastike je ena izmed najbolj tradicionalnih tehnik varjenja. Ta metoda vključuje uporabo toplote za taljenje obeh plastičnih delov, ki jih je treba združiti, in nato pritisk, da se ohladijo skupaj. Varjenje plastik s toploto je idealno za večje dele in se pogosto uporablja v gradbeništvu in avtomobilski industriji.

Ultrazvočno varjenje

Ultrazvočno varjenje uporablja visokofrekvenčne zvočne valove, da ustvari hitro gibanje med dvema plastičnima deloma. To gibanje povzroča toploto, ki talini robove delov in jih spoji skupaj. Metoda je zelo učinkovita za tanjše materiale in se pogosto uporablja v elektroniki in medicinski opremi.

Varjenje s frekvenco

Pri varjenju s frekvenco se uporabljajo elektromagnetna polja za hitro segrevanje in spajanje plastičnih materialov. Ta tehnika, znana tudi kot visokofrekvenčno varjenje, je idealna za PVC in druge termoplastične materiale.

Ker se plastika vse bolj uporablja v različnih industrijskih aplikacijah, so te metode ključnega pomena za zagotavljanje trdnosti in trajnosti izdelkov. Varilci za plastiko morajo biti dobro usposobljeni in seznanjeni z različnimi tehnikami, da lahko izberejo najboljšo metodo za določeno delo. Poleg tega je varjenje polimerov postopek, ki zahteva natančnost in pozornost do detajlov, saj lahko majhne napake vodijo do šibkih spojev. Na koncu je toplotno spajanje plastike ključno za ustvarjanje trajnih in zanesljivih

Orodja in oprema za varjenje plastike

Kakovostno varjenje plastike ni mogoče brez prave opreme in orodij (3). Ti instrumenti omogočajo natančnost, učinkovitost in varnost pri izvajanju varilnih operacij na plastičnih materialih.

Varilni aparat za plastiko

Varilni aparat za plastiko je osrednji del vsake varilne delavnice. Različni modeli so zasnovani za različne vrste varjenja, od toplotnega do ultrazvočnega. Stroji omogočajo natančno kontrolo temperature, pritiska in časa, kar zagotavlja kakovostne in trajne spoje.

Varilne palice in materiali

Poleg samih strojev so ključne tudi varilne palice in drugi materiali, ki se uporabljajo pri varjenju. Te palice so običajno iz iste vrste plastike kot materiali, ki jih je treba spojiti. Pravilna izbira palice je ključnega pomena za zagotavljanje močnih in trajnih spojev, zlasti pri varjenju termoplastov in varjenju PVC materiala.

Varnostna oprema

Varjenje, čeprav morda ne zveni tako, je lahko nevarno. Zato je ključnega pomena uporaba prave varnostne opreme. To vključuje varilne maske, rokavice, predpasnike in druge predmete, ki ščitijo varilca pred škodljivimi hlapi, iskrami in toploto. Vsak strokovnjak za varjenje plastike ve, kako pomembno je, da je med delom vedno zaščiten.

Za najboljše rezultate je treba kombinirati pravo varilno opremo, tehniko in znanje. Z uporabo visoko kakovostne varilne opreme za plastiko in zavedanjem najboljših praks lahko varilci zagotovijo, da so njihovi spoji močni, trajni in estetsko dovršeni.

Koraki in nasveti za uspešno varjenje plastike

Uspešno varjenje plastike ni le rezultat prave opreme in orodij, temveč tudi natančnega upoštevanja postopka in zavedanja najboljših praks v industriji (4).

Priprava materialov

Preden začnete z varjenjem, je ključnega pomena pravilna priprava materialov. To vključuje čiščenje površin, ki jih je treba variti, zagotavljanje, da so brez prahu, olja ali drugih nečistoč. Pri nekaterih vrstah plastike, kot je varjenje polietilena, je morda potrebno tudi predhodno zarezanje ali brušenje materiala, da se zagotovi močnejši spoj.

Izbor prave metode varjenja

Glede na vrsto plastike in specifične zahteve projekta je pomembno izbrati pravo metodo varjenja. Na primer, tanjše plastike se morda bolje varijo z ultrazvočnim varjenjem plastike, medtem ko so za debelejše materiale morda bolj primerni težji stroji, kot so ekstruderji za varjenje plastike z ekstruderjem.

Preprečevanje napak pri varjenju

Eden izmed najpogostejših izzivov pri varjenju plastike je zagotoviti, da spoj ne vsebuje napak, kot so mehurčki, neenakomerni šivi ali pomanjkanje stika. Nekateri od nasvetov vključujejo počasno in natančno sledenje varilnemu postopku, redno preverjanje temperature in pritiska ter izogibanje premikom med hlajenjem. Za tiste, ki se prvič srečujejo z varjenjem, je ročno varjenje plastike lahko dobra začetna točka, da se naučijo osnov in razvijejo svoje veščine.

Pravilna kombinacija priprave, izbire metode in natančnosti je ključna za doseganje uspešnih rezultatov pri varjenju plastike. Z upoštevanjem teh korakov in nasvetov lahko varilci zagotovijo, da so njihovi spoji ne samo močni in trajni, ampak tudi estetsko privlačni.

Prihodnost in inovacije v varjenju plastike

V svetu tehnološkega napredka se tudi področje varjenja plastike hitro razvija, s poudarkom na učinkovitosti, trajnosti in okoljski odgovornosti (5).

Avtomatizacija in robotika

Avtomatizacija je postala ključna sestavina v industriji varjenja plastike. Robotizirane celice so sposobne izvajati zapletene varilne postopke z natančnostjo in doslednostjo, ki je presegla človeške zmogljivosti. To ne samo povečuje učinkovitost in kakovost spojev, ampak tudi zmanjšuje potrebo po ročnem delu, kar zmanjšuje stroške.

6.2 Okoljski vidiki in trajnost

Z rastjo zavesti o vplivu plastike na okolje postajajo trajnostne prakse v varjenju plastike vedno bolj pomembne. To vključuje iskanje načinov za zmanjšanje odpadkov, recikliranje in uporabo okolju prijaznih materialov. Tehnike, kot so varjenje plastike s toplim zrakom, ponujajo bolj energetsko učinkovite možnosti.

Pomen varjenja plastike v sodobni industriji

V sodobnem svetu, kjer plastika igra ključno vlogo v skoraj vsaki industriji, je varjenje plastike postalo nepogrešljiv postopek. Ne samo, da omogoča izdelavo trdnih in trajnih izdelkov, ampak tudi spodbuja inovacije in trajnost. Z uporabo naprednih tehnik, kot je spajanje s plastično varilno palico, lahko industrija še naprej raste in se razvija, hkrati pa zagotavlja kakovostne izdelke za potrošnike po vsem svetu.

Vzdrževanje in čiščenje varilne opreme je temeljnega pomena za vsakega varilca. Tako kot vsako orodje ali stroj, tudi varilna oprema potrebuje redno nego in pozornost, da optimalno deluje in zagotavlja najvišjo stopnjo varnosti.

Kako skrbeti za varilno opremo? Vsako orodje, ne glede na to, kako robustno ali kakovostno je, bo sčasoma začelo kazati znake obrabe, če ga ne bomo ustrezno vzdrževali. Redno vzdrževanje in čiščenje ne le podaljšata življenjske dobe vaše opreme, ampak tudi zagotavljata, da deluje na najvišji možni ravni in zmanjšuje možnost okvar ali nezgod.

Pravilno vzdrževanje vpliva na delovanje opreme, saj preprečuje prekinitve dela, zmanjšuje potrebo po popravilih in zagotavlja natančnejše varjenje. Poleg tega je čista in dobro vzdrževana oprema tudi varnejša za uporabo, saj zmanjšuje tveganje za požar, električne udare ali druge nesreče. Ko boste ugotovili, kako pravilno vzdrževati in čistiti varilno opremo, boste omogočili, da vaša oprema ostane v najboljšem možnem stanju in zagotavlja najboljše rezultate pri vsaki uporabi.

Osnovna načela vzdrževanja varilne opreme

Varjenje je postopek, ki zahteva natančnost, doslednost in zanesljivost. Da bi zagotovili optimalno delovanje varilne opreme, je potrebno upoštevati nekaj ključnih načel vzdrževanja (1).

Pravilna nega varilnih aparatov pomeni razumevanje specifik vsakega stroja. Vsak varilni aparat ima svoje edinstvene značilnosti, zato je pomembno slediti navodilom proizvajalca in prilagoditi vzdrževalne rutine temu.

Redno pregledovanje opreme je nujno za zgodnje odkrivanje morebitnih težav. Priporočljivo je, da se oprema pregleda pred vsako uporabo, da se prepoznajo morebitne poškodbe, kot so razpoke, obraba ali druge nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na delovanje ali varnost.

Menjava obrabljenih delov je ključnega pomena za vzdrževanje visoke ravni učinkovitosti vaše opreme. Sčasoma se lahko določeni deli, kot so elektrode, šobe ali kabli, obrabijo ali poškodujejo. Redna zamenjava teh delov zagotavlja, da vaša oprema deluje optimalno in zmanjšuje tveganje za okvare.

Zamenjava potrošnega materiala, kot so plini, elektrode ali varilne žice, je prav tako ključnega pomena. Uporaba svežega in kakovostnega materiala zagotavlja natančnejše in kakovostnejše varjenje.

Čiščenje vaše varilne opreme ni le vprašanje estetike, ampak tudi funkcionalnosti. Prašni delci, umazanija ali ostanki materiala se lahko naberejo na različnih delih opreme, kar lahko vpliva na njen učinek. Redno čiščenje s primernimi sredstvi bo zagotovilo, da vaša oprema ostane v vrhunskem stanju. Odstranjevanje oksidacije, čiščenje šob in redno praznjenje filtrirnih sistemov so le nekateri koraki, ki jih je treba upoštevati, da se zagotovi optimalno delovanje vaše opreme.

Kako ohraniti varilno opremo v dobrem stanju? Skrb za opremo ne vključuje samo rednega čiščenja in pregleda, temveč tudi pravilno shranjevanje. Oprema naj bo shranjena na suhem in zaščitena pred ekstremnimi vremenskimi razmerami.

Ključni koraki za čiščenje varilne opreme

Čiščenje in vzdrževanje varilne opreme sta ključnega pomena za zagotavljanje njenega optimalnega delovanja in dolge življenjske dobe. Tukaj so osnovni koraki, ki jih je treba upoštevati pri čiščenju (2):

Čiščenje varilne pištole:

• Odstranitev elektrode in šobe.
• Čiščenje notranjosti pištole s čistilnim sredstvom ali krtačo.
• Preverite, ali so šobe in elektrode poškodovane. Če so, jih zamenjajte.

Čiščenje in pregled varilnih kablov:

• Preglejte kable za morebitne razpoke ali obrabo.
• Očistite kable s suho krpo.
• Preverite povezave in poskrbite, da so dobro pritrjene.

Čiščenje in vzdrževanje varilnega aparata:

• Očistite zunanjost aparata s suho krpo.
• Odstranite prah iz rež in zračnih odprtin.
• Preverite vse nastavitve in zagotovite, da delujejo pravilno.

Kako podaljšati življenjsko dobo varilne opreme? Ustrezna nega in vzdrževanje sta ključna. Prav tako je pomembno, da se oprema redno pregleduje in zamenja obrabljene dele.

Nega in vzdrževanje varilne opreme:

• Shranjujte opremo na suhem mestu.
• Uporabite zaščitne prevleke ali torbe, ko opreme ne uporabljate.
• Redno mazanje gibljivih delov, če je to potrebno.

Priporočila za čiščenje varilnih naprav:

• Vedno uporabljajte čistila, ki so priporočena za vašo opremo.
• Izogibajte se uporabi abrazivnih čistil, ki lahko poškodujejo opremo.

Kako vzdrževati varilni aparat?

• Redno preverjajte vse nastavitve in funkcije aparata.
• Po vsaki uporabi očistite aparat.
• Poskrbite, da so vsi filtri in zračne odprtine čisti in ne zamašeni.

Varnostni ukrepi med vzdrževanjem in čiščenjem

Vzdrževanje in čiščenje varilne opreme sta nujna postopka, vendar je pomembna predvsem varnost. Varnostni ukrepi so ključnega pomena za preprečevanje poškodb in zaščito vaše opreme (3).

Uporaba zaščitnih rokavic: Ko čistite ali vzdržujete opremo vedno nosite zaščitne rokavice. To vam bo pomagalo preprečiti opekline ali druge poškodbe.

Izklop naprav iz omrežja pred čiščenjem: Preden začnete s čiščenjem ali vzdrževanjem, vedno izklopite napravo in odstranite vse kable. To bo zmanjšalo tveganje električnih udarov.

Varovanje oči in kože: Nosite zaščitna očala in dolge rokave, da zaščitite oči in kožo pred prahom, umazanijo ali morebitnimi iskrami.

Pogoste napake pri vzdrževanju in kako se jim izogniti

Varjenje je ključna industrijska veščina, vendar pa je prav tako ključno, da se varilna oprema pravilno vzdržuje. Pogosto se pojavijo določene napake pri vzdrževanju, ki lahko vplivajo na učinkovitost in življenjsko dobo opreme ter povzročijo slab zvar (4).

Zanemarjanje rednega pregleda: Pogosto se misli, da je, če oprema deluje, vse v redu. Vendar redno pregledovanje opreme lahko zazna potencialne težave, preden postanejo resne.

Rešitev: Ne čakajte na očitne znake okvare. Redno pregledujte opremo in tako preprečite morebitne težave.

Uporaba napačnih čistilnih sredstev: Čiščenje varilne opreme z neprimernimi čistili lahko povzroči več škode kot koristi.

Rešitev: Pred uporabo čistil se vedno posvetujte z navodili proizvajalca ali uporabite specializirana čistila za varilno opremo.

Pretirano mazanje delov: Medtem ko je mazanje bistvenega pomena za nekatere dele varilne opreme, lahko pretirano mazanje povzroči zastoj ali zmanjša učinkovitost.

Rešitev: Upoštevajte navodila proizvajalca glede mazanja in se izogibajte pretiravanju.

Zaključek

Pravilno vzdrževati in čistiti varilno opremo je temelj za zagotavljanje njenega optimalnega delovanja in dolge življenjske dobe. Poudarek na rednem pregledovanju, uporabi pravih čistilnih sredstev in pravilnem mazanju je ključnega pomena za preprečevanje težav in nepotrebnih stroškov. Redno vzdrževanje ne le podaljša življenjsko dobo vaše opreme, ampak tudi zagotavlja varnejšo uporabo, zmanjšuje tveganje za okvare in povečuje učinkovitost pri vsaki uporabi. Vlaganje časa in truda v pravilno nego vaše opreme se vam bo obrestovalo z zanesljivim delovanjem in trajnostjo opreme za prihodnje naloge.

Potrebujete pomoč? Kontaktirajte podjetje SQS, ki vam z veseljem svetuje!

Vzdrževanje in čiščenje varilne opreme – odgovori na pogosta vprašanja:

Kako pogosto je treba čistiti varilno opremo?
Varilno opremo je priporočljivo čistiti po vsaki uporabi. Tako boste odstranili morebitne ostanke materiala in preprečili kopičenje umazanije. Globinsko čiščenje je priporočljivo opraviti vsaj enkrat mesečno, odvisno od pogostosti uporabe.

Katera čistilna sredstva so priporočljiva za varilno opremo?
Uporabljajte čistilna sredstva, ki so posebej namenjena za varilno opremo ali pa nevtralna čistilna sredstva. Vedno se izogibajte abrazivnim čistilom, ki lahko poškodujejo opremo. Priporočljivo je slediti navodilom proizvajalca.

Kako prepoznati, kdaj je treba zamenjati določene dele opreme?
Znaki obrabe, kot so razpoke, zviti kabli, zamašene ali obrabljene šobe in nepravilno delovanje, so jasni pokazatelji, da je treba zamenjati določene dele. Redni pregledi vam bodo pomagali hitro prepoznati potrebo po zamenjavi.

Ali obstajajo posebna maziva za varilne naprave?
Da, obstajajo maziva, ki so posebej zasnovana za varilne naprave. Ta maziva zagotavljajo pravilno delovanje gibljivih delov in ščitijo pred obrabo. Vedno uporabljajte maziva, ki jih priporoča proizvajalec vaše opreme.

Kako dolgo lahko varilna oprema traja ob rednem vzdrževanju?
Ob rednem in pravilnem vzdrževanju lahko kakovostna varilna oprema traja več let ali celo desetletij. Seveda je življenjska doba tudi odvisna od intenzivnosti uporabe, vendar pravilno vzdrževanje znatno podaljša življenjsko dobo opreme.

Povečan izstop, varjenje z dvojno žico in tandemsko varjenje lahko povečajo produktivnost postopka, ki je že tako ali tako znan po visokih stopnjah nanašanja!

Varjenje pod praškom ali EPP (elektro obločno varjenje pod praškom, angleško SAW – submerged arc welding) je postopek varjenja, ki lahko zagotavlja visoke stopnje nanašanja in globoko penetracijo z zelo hitrim tempom. Proizvajalci težkih delov, kot npr. tisti, ki delajo z ravnimi ploščami, obodnimi zvari v cevi in spiralnimi cevovodi, z veseljem sprejemajo tehnologijo, ki jim pomaga optimizirati proizvodnjo. Seveda proizvajalci kovin vedno iščejo načine za povečanje produktivnosti. Cilj je preprost: če lahko podjetje poveča število delovnih mest v obratu, lahko prinese dodaten prihodek za rast podjetja.

Proizvajalcem kovin tako danes na srečo pomaga tehnološki napredek, ki omogoča izboljšanje učinkovitost postopka varjenja pod praškom. Nekaj tehnik, kot je varjenje s povečanim izstopom, dvojna žica in tandemsko varjenje, se v proizvodnih okoljih pogosto uporablja in dokazano pomaga pri doseganju ciljev za povečane produktivnosti.

Kako poteka varjenje pod praškom?

Preden si pogledamo te pristope za izboljšanje učinkovitosti, bomo najprej razložili, kaj sploh je varjenje pod praškom in kako postopek poteka.

Postopek varjenja se je prvič pojavil v tridesetih letih 20. stoletja kot metoda za varjenje ravnih spojev na cevi. Metoda je sčasoma postala še bolj priljubljena zaradi proizvodnih prednosti, ki se niso mogle kosati z varilnimi postopki, ki so bili bolj ročno intenzivni.

Tako kot mnogi drugi postopki varjenja se tudi varjenje pod praškom začne z elektrodo, ki sega iz kontaktne cevi. Za ta postopek lahko uporabite polno žico ali polnjeno žico. Če se uporablja polnjena žica, oprema za postopek običajno ne potrebuje nobenih sprememb v primerjavi z nastavitvijo opreme s polno žico. Polnjena žica lahko zagotovi višje stopnje nanašanja, prah v žici pa vpliva na varilno kemijo in mehanske lastnosti spoja, kar morda ni mogoče pri polnih žicah.

Električni tok, ki teče med elektrodo in obdelovancem, ustvari oblok, ki tali žico, kovinsko površino in talilo. Talilo je granuliran material, ki teče skozi cev lijaka in se nanese tik pred dejansko varilno cono. Ko se talilo porabi, ščiti varilni bazen pred zunanjim okoljem in lahko tudi doda lastnosti končnemu spoju.

Običajno se za enakomerno premikanje varilnega gorilnika in cevi lijaka za talilo po varilnem spoju uporablja avtomatiziran voziček. Prav tako so avtomatizirano podajanje žice ter nadzor napetosti in toka potrebni za ohranjanje natančnega nadzora parametrov varjenja. Postopek je mogoče izvajati ročno, vendar so te aplikacije dandanes zelo redke. Tistih varilcev, ki imajo izkušnje s tovrstnim polavtomatskim delovanjem, je malo, tisti, ki znajo, pa so tik pred upokojitvijo.

Ko se varilni gorilnik premakne naprej, se talilo stopi in strdi, da tvori žlindro na vrhu pravkar zvarjenega valja. To žlindro je treba odstraniti s preprostim orodjem, podobnim kladivu, ali z avtomatiziranim orodjem za pripravo površine.

Prednosti varjenja pod praškom

Prednosti tega postopka so precej očitne. Nadzorovan postopek vodi do visokokakovostnega in ponovljivega zvara z majhnim tveganjem nepopolnega zlitja zaradi globoke penetracije. Zagotavlja visoko stopnjo nanašanja pri uporabi več elektrod. Talilo pomaga odstraniti brizganje in hlape pri varjenju. Potovalne hitrosti pri tej metodi lahko dosežejo do 380 centimetrov na minuto.

Povečan izstop

Proizvajalci kovin, ki iščejo nizkocenovno povečanje produktivnosti, bodo morda želeli razmisliti o povečanju štrlečega dela – razdalje med kontaktno konico in obdelovancem. Ta tehnika izboljšave je tako preprosta, kot se sliši, in operativno je enaka običajnem postopku varjenja pod praškom. Običajno je izstop za to metodo od 2 do 4 cm. Večji izstop lahko zahteva povečanje razdalje na 6 cm.

Pri uporabi povečanega štrlečega dela je varilna žica predhodno segreta zaradi povečanja odpornosti žice, ki je izpostavljena. Posledica tega je povečanje hitrosti podajanja žice za dano raven toka, kar pomeni višjo stopnjo nanašanja. S tehničnega vidika je hitrost nastajanja toplote določena z načelom I2R, kjer je I varilni tok, R pa upor varilne žice od kontaktne točke do obloka.

Metoda povečanega pristopa lahko nekatere skrbi, da žica ne more vzdrževati stroge poravnave z linijo zvara. Vendar to ni problem pri razvoju neprevodnih materialov, ki zagotavljajo dosledno postavitev elektrod. Te neprevodne konice so videti zelo podobne navadnim kontaktnim cevkam, vendar so na voljo v različnih dolžinah, odvisno od tega, koliko štrlečega dela se uporablja. Imajo priložen adapter, ki jim omogoča privijanje na običajno mesto konice na gorilniku.

Varjenje z dvojno žico

Proizvajalci, ki še vedno iščejo še višje stopnje nanašanja, bodo morda želeli razmisliti o varjenju z dvojno žico. Ta tehnika zahteva dovajanje dveh elektrod skozi eno enoto za dovajanje žice v isti varilni bazen. Obe žici se napajata z enako hitrostjo in imata enak električni potencial. Uporabite lahko izmenični ali enosmerni tok, odvisno od kombinacije nanašanja in penetracije, potrebne za aplikacijo.

Varjenje z dvojno žico se lahko uporablja na tipičnem napajalniku z močjo 1000 amperov, ki bi se običajno uporabljal za enožične žage. Tudi ta pristop z dvema žicama ne zahteva več talila v primerjavi z metodo z eno žico. Dodatna žica lahko predstavlja nekaj težav, vendar proizvajalcem ni treba skrbeti za zaplete pri hranjenju. Enota za podajanje žice vsebuje tretji pogonski valj, nameščen na gredi, da ustvari dodaten utor za podajanje druge žice. Ohranjanje žic v skladu s smerjo vožnje je lahko izziv. Dodajanje naprav za ravnanje žice lahko pomaga rešiti to težavo. Proizvajalci kovin lahko prilagodijo razmik žic tako, da spremenijo kontaktni blok med žicami. Za spreminjanje razmika žic so na voljo kontaktni bloki različnih dimenzij.

Tandemsko varjenje

Za še večje stopnje nanašanja in več nadzora nad postopkom varjenja bodo proizvajalci kovin morda ugotovili, da je tandemsko varjenje pod praškom pravi pristop k povečanju produktivnosti

Tandemsko varjenje ima običajno vsaj dva neodvisna obloka, ki delujeta v istem zvarnem bazenu in sta nameščena tako, da sledita smeri gorilnika. Vsaka žica se zanaša na svojo podajalno enoto. V tandemu bi lahko uporabili do pet lokov, da bi dosegli bistveno višje stopnje odlaganja. S to metodo lahko izdelovalec kovin neodvisno nadzoruje vsako žico in celo upravlja eno v enosmernem toku, drugo pa v izmeničnem toku ali spremenljivi polariteti. Na primer, ena najpogostejših aplikacij je uporaba DCEP na vodilnem loku za doseganje večje penetracije in AC na slednem loku za povečano odlaganje. Nekateri sistemi lahko celo upravljajo oba loka v AC.

Sklep

Te tri izboljšave produktivnosti za varjenje pod praškom lahko pomagajo proizvajalcem kovin pri reševanju potrebe po povečanju produktivnosti – ali morda celo pri spremembi mehanskih lastnosti zvara, če je potrebno. Poglobljeno poznavanje uporabe, želenih rezultatov in različic postopka lahko tako pomagajo sprejeti najboljšo odločitev, ko gre za izboljšanje učinkovitosti.

VIR (1) CWB group

VIR (2) CruxWel

Ne glede na to, ali popravljate ograjo, restavrirate vrtno mizo ali izdelujete preprosto kovinsko stojalo – varilni aparat bo prav prišel v vsaki situaciji. Katera vrsta aparata bo najboljša za preprosta, vsakodnevna opravila? Kateri aparat bo primeren za začetnike?

Kako deluje varilni aparat?

Če se šele srečujete z varjenjem in nimate nobenih izkušenj, si najprej vzemite nekaj časa in se seznanite z osnovno sestavo in uporabo varilnih aparatov. Tako boste lahko za začetek izbrali pravi aparat.

Kako pa sploh deluje varilni aparat? Različne vrste varilnih aparatov se razlikuje po delovanju, vendar imajo, če gledamo zgolj sestavo, veliko skupnih značilnosti. To vključuje elemente, kot so:

• napajalnik – ključna komponenta, odgovorna za delovanje aparata,
• nadzorni sistemi – uporabljajo se za nadzor delovanja enote,
• kabel za pritrditev elektrode,
• ozemljitvena žica s spono,
• hladilni sistem – namenjen preprečevanju pregrevanja varilnega aparata.

Katera je najboljša vrsta aparata za začetnike?

Če ste začetnik in bi radi predvsem varilni aparat za domačo uporabo, se najbrž sprašujete, katerega izbrati? Izbirate lahko med tremi osnovnimi tipi aparatov:

• MIG/MAG varilni aparati – delujejo s potrošno elektrodo, zaščiteno z inertnimi ali aktivnimi plini,
• MMA inverterski varilni aparati – uporabljajo tako imenovano oplaščeno elektrodo,
• TIG varilni aparati – ti uporabljajo elektrodo, ki se ne porablja, v ščitu iz inertnega plina.

MIG/MAG varilni aparati

Za začetnike in hobi mojstre se na splošno priporočajo varilni aparati MIG/MAG. Metoda MIG/MAG uporablja elektrodo v obliki žice, ki se pri segrevanju oprime staljenega zvara. To nato tvori zvar.

Pri tej metodi se uporablja zaščitni plin za zaščito zvarne bazene pred oksidacijo, kar ima za posledico kakovostnejši in močnejši zvar ter poveča odpornost proti koroziji. Pri MIG varjenju se uporabljajo inertni plini, kot sta helij ali argon. To vam omogoča delo na materialih iz aluminija, magnezija, bakra in drugih neželeznih kovin.

MAG varjenje se izvaja v ščitu aktivnih plinov ali mešanic, na primer ogljikovega dioksida in argona. To pa vam omogoča spajanje nelegiranih, visokolegiranih in nizkolegiranih jekel.

Varilne aparate MIG/MAG torej priporočamo začetnikom in hobi mojstrom, saj so razmeroma enostavni za rokovanje. Uporaba potrošne elektrode, ki je ni treba dovajati od zunaj, olajša postopek. Še ena od pomembnih prednosti je vsestranskost. Varilni aparati MIG/MAG se uporabljajo v industriji, vendar so odlični tudi za domačo uporabo. Uporabljajo se lahko tudi za povezovanje debelejših kovinskih elementov. Še ena prednost je nizka cena potrošnega materiala.

MMA inverterski varilni aparati

MMA inverterski varilni aparati so ravno tako priporočljivi za začetnike. V tem primeru se zvar ustvari s spajanjem jedra elektrode in materiala, ki ga je treba variti. Zaščita varilnega obloka nastane kot posledica taljenja prevleke elektrode. Ker plin izvira iz talila, za razliko od MIG/MAG aparatov jeklenka ni potrebna. Po končanem delu boste morali odstraniti plast žlindre, ki nastane med varjenjem.

MMA inverterski varilni aparati veljajo za celo boljše za začetnike kot MIG/MAG varilni aparati, kjer je podajanje žice relativno hitro. Omogoča ustvarjanje bolj tehničnih kot natančnih zvarov v primerjavi z metodo MIG/MAG, vendar so napake manj moteče in so zelo primerne za učenje osnov in številnih preprostih aplikacij.

TIG varilni aparati

TIG varilni aparati so tretja najbolj priljubljena vrsta aparatov. Kako delujejo? Varjenje poteka v ščitu inertnega plina z ustvarjanjem električnega obloka z uporabo neuporabne elektrode. Postopek pogosto uporablja tudi dodatno talilo v obliki palice.

TIG varilni aparati vam omogočajo spajanje tudi zelo tankih elementov in izdelavo visokokakovostnih zvarov, tudi umetniških. Ti zvari so tudi bolj trpežni. Vendar TIG varilni aparati na splošno niso priporočljivi za začetnike, saj je njihovo uporabo precej težavno obvladati. Preden se naučite TIG varjenja, bi bilo dobro osvojiti osnove uporabe MMA ali MIG/MAG varilnih aparatov.

Kako izbrati varilni aparat za domačo uporabo?

Preden se odločite, kateri varilni aparat izbrati, naprej preverite, kakšen električni sistem imate doma. Varilne aparate napaja enofazna 230V ali trifazna 400V inštalacija.

Trifazna omrežja se uporabljajo na mestih, kjer je pogostejša uporaba močne električne opreme. Če imate indukcijsko kuhalno ploščo ali uporabljate električno ogrevanje, boste morda imeli 400 V inštalacijo. Številni modeli varilnih aparatov lahko preklapljajo faze med 230 in 400 V. Kateri varilni aparat bo primeren za domačo uporabo? Zadostujejo modeli z enofaznim napajanjem 230 V, ki jih je enostavno priključiti na vsako vtičnico. Varilni aparati 230V imajo običajno amperažo v območju 150-250A. Kaj to pomeni v praksi? To je vrednost varilnega toka. Višja kot je vrednost, več možnosti imate, stroj pa lahko uporabite za spajanje debelejših elementov. Aparat za domačo uporabo ima lahko varilni tok do 200A. To je dovolj za večino domačih hobi opravil.

Pomemben parameter je tudi delovni cikel ali intermitenca. Prikazuje odstotek časa, ko lahko neprekinjeno varite 10 minut. Na primer, če ima varilni aparat 60-odstotni delovni cikel, to pomeni, da boste po 6 minutah morali pustiti napravo 4 minute, da se ohladi. Celo modeli z nižjimi vrednostmi delovnega cikla, v območju 15-40 %, vam bodo omogočili opravljanje osnovnih del. Ni vam treba takoj izbrati modelov s 60-odstotnim delovnim ciklom, saj so zasnovani za bolj profesionalno uporabo.

Še en pomemben vidik, ki ga je treba upoštevati pri izbiri varilnega aparata za domačo uporabo, je velikost naprave. Prenosni varilni aparati bodo najboljša možnost, saj so razmeroma majhni in zato enostavni za shranjevanje. Ne potrebujejo vozička za prevoz od točke do točke.

Kaj še upoštevati pri izbiri MIG/MAG aparata?

Poleg zgoraj omenjenih parametrov, kot so varilni tok, način napajanja ali velikost, je vredno upoštevati tudi enostavnost uporabe.

Pri MIG/MAG varilnih aparatih je pomemben tip podajalnika žice. Če ste začetnik, izberite model z vgrajenim in ne zunanjim podajalnikom, katerega cena je lahko višja od samega varilnega aparata. Notranji podajalnik mora imeti nastavljivo hitrost dovajanja in priključek zaščitnega plina.

Poiščite tudi opremo, ki vam omogoča preprosto spreminjanje nastavitev, tudi z rokavicami. To bo znatno povečalo varnost vašega dela. Iz podobnih razlogov so dobra ideja tudi stroji z indikatorjem preobremenitve, saj boste vedeli, kdaj prenehati z delom in pustiti, da se varilec ohladi. Dober MIG/MAG varilec za začetnike bo tisti, ki omogoča delo z uporabo FCAW (Flux-Cored Arc Welding). Ta vrsta varilnika uporablja posebno polnjeno žico. Tok, nameščen v žico, pri segrevanju sprošča zaščitni plin. Zakaj je to pomembno v primeru varilnikov za domačo uporabo? Tako se boste izognili shranjevanju plinskih jeklenk.

Kateri inverterski varilni aparati je primeren za začetnike?

Preden se odločite za MMA inverterski aparat, preverite tehnologijo, ki se uporablja za njegovo izdelavo. Če uporablja bipolarne tranzistorje IGBT z izoliranimi vrati (bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati), bo najverjetneje odporen na svetlobo in kratek stik.

Na kaj morate biti še pozorni pri izbiri inverterskega varilnega aparata? Funkcija Hot Start bo prišla prav, saj se bo varilni tok ob sprožitvi obloka začasno povečal, kar olajša vžig obloka.Tudi funkcija Arc Force bo prednost. Ta funkcija nadzoruje dinamiko varilnega obloka, pomaga preprečevati kratke stike in vam omogoča ustvarjanje boljših zvarov.

VIR (1) The Engineers Post

VIR (2) Material welding

Podvodno varjenje pri nas ni toliko razširjeno, a vseeno se kar nekaj varilcev odloči za usposabljanje na tem področju. V prispevku zato preverimo, kaj je podvodno varjenje, kakšni postopki so primerni, kje se uporablja, kakšni so primerni varilni aparati, kakšna so tveganja ter ne nazadnje zaslužki.

Kaj je podvodno varjenje?

Podvodno varjenje, znano tudi kot hiperbarično varjenje, vključuje varjenje pri povišanih tlakih.

Varjenje lahko poteka v sami vodi (mokro varjenje) ali v suhem prostoru pod tlakom (suho varjenje), pri čemer je jeklo najpogosteje varjen material. Suhi zvari so po navadi bolj kakovostni kot mokri zvari zaradi večjega nadzora nad pogoji varjenja in zmožnosti izvajanja toplotne obdelave pred in po varjenju. Vendar pa je lahko težko določiti kakovost podvodnih zvarov, zlasti pri mokrem varjenju, saj je napake pod površino zvara običajno težko zaznati. Hiperbarično varjenje je leta 1932 izumil ruski metalurg Konstantin Krenov in od takrat se uporablja po vsem svetu, vključno pri popravilih ladij, cevovodov in naftnih ploščadi na morju.

Kako poteka podvodno varjenje?

Kot smo že zapisali zgoraj, obstajata dve osnovni vrsti podvodnega varjenja; suho varjenje in mokro varjenje.

Pri suhem varjenju je hiperbarična komora zaprta okoli strukture, ki jo je treba variti. Komora se nato napolni s plinom (običajno z mešanico kisika in helija), da se izloči voda in ustvari suho ozračje za varjenje. Komora mora biti pod ustreznim tlakom, da preprečimo, da bi varilci med delom zboleli za dekompresijsko boleznijo. Vendar pa obstajajo primeri, ko varilci-potapljači nimajo dostopa do hiperbarične komore ali ko je treba popravilo opraviti takoj. V teh primerih se lahko alternativno uporabi mokro varjenje.

Mokro varjenje temelji na sproščanju plinastih mehurčkov okoli električnega obloka, da zaščitijo zvar in preprečijo prevajanje električne energije skozi vodo. Ta izolacijska plast mehurčkov ščiti potapljača, a tudi zakrije območje varjenja, zaradi česar je težje pravilno dokončati varjenje. Mehurčki lahko tudi motijo varilni bazen in zvarni spoj se lahko prehitro ohladi zaradi odvajanja toplote skozi okoliško vodo. To poveča tveganje za napake, kot so razpoke.

Podvodno varjenje uporablja nastavitve enosmernega toka namesto izmeničnega toka, saj je varnejše za delo podvodnih varilcev.

Kako poteka usposabljanje podvodnih varilcev

Težko je prezreti številna tveganja, povezana s podvodnim varjenjem, vendar so ta tveganja tudi razlog, zakaj je podvodno varjenje ena izmed najbolje plačanih kariernih možnosti za komercialne potapljače.

Mnogi podvodni varilci najprej začnejo z usposabljanjem običajnega varjenja in postanejo poklicni varilci, nato pa osvajajo tudi veščine potapljanja in opravljajo tečaje s tega področja. Če vas področje zanima vam torej svetujemo, da se naučite tako varilskih in potapljaških veščin, preden se odločite za nadaljnje usposabljanje pri akreditirani instituciji in postane podvodni varilec. To usposabljanje lahko traja leta, vendar pomaga preprečiti morebitne nevarnosti, vključno z električnim udarom in utopitvijo.

Vrste varilnih postopkov pri podvodnem varjenju

Za mokro in suho podvodno varjenje je mogoče uporabiti različne varilne postopke.

Mokro varjenje

Zaščitno obločno varjenje

Ta tehnika se pogosto uporablja za mokra varjenja. S tem vsestranskim in stroškovno učinkovitim postopkom varilci ustvarijo električni oblok med elektrodo in strukturo, ki jo je treba variti. Ta oblok se stopi in odloži polnilni material v spoj. Elektrode in površine navadnih kovin morajo biti čiste, da se ta varjenje izvede pravilno, potapljač pa mora tudi pregledati območje glede ovir ali drugih varnostnih nevarnosti.

Obločno varjenje s talilom

Ta tehnika uporablja cev iz polnilnega materiala s talilom v jedru. Elektrodna žica se samodejno dovaja skozi varilno pištolo, kar omogoča natančne in nadzorovane zvare. Ta metoda se uporablja za materiale, vključno z litim železom in kovinskimi zlitinami, kot je nikljeva zlitina.

Torno varjenje

Varjenje s trenjem uporablja toploto in trenje za taljenje materialov in se lahko izvaja pod vodo.

Suho varjenje

Vrsta varilne metode, ki se uporablja pri suhem varjenju, je odvisna od velikosti uporabljene hiperbarične komore. Ti vključujejo:

Varjenje habitata

Ta metoda uporablja majhno komoro in se pogosto uporablja za vroče delo. Plini se neprekinjeno črpajo skozi komoro, da se ohrani atmosfera, ki omogoča dihanje, in da je tlak nekoliko višji od zunanjega tlaka. Ta tlačna razlika preprečuje dotok nevarnih plinov in gorljivih ogljikovodikov ter transport morebitnih strupenih varilnih hlapov iz komore. Večji habitati lahko sprejmejo dva ali tri potapljače hkrati.

Tlačno varjenje

Tlačno varjenje uporablja eksplozivno silo in/ali trenje. Ta široka vrsta polprevodniškega varjenja vključuje postopke, kot so difuzijsko varjenje, eksplozijsko varjenje, plinsko varjenje, uporovno varjenje, ultrazvočno varjenje in torno varjenje, ki so ga izumili pri TWI leta 1991.

Suho točkovno varjenje

Ta metoda uporablja majhne komore, ki so nameščene nad območjem zvara, da se ustvari suho ozračje. Za ustvarjanje zvara je v komoro nameščena elektroda.

Varjenje v suhi komori

Podobno kot habitatno varjenje, ta metoda uporablja hiperbarično komoro za ustvarjanje suhe atmosfere za zvar. Vendar je v tem primeru komora manjša in sprejme samo zgornji del telesa varilca. Kar zadeva postopke, suhi varilci uporabljajo obločno varjenje z zaščiteno kovino in obločno varjenje s polnjenjem, kot pri mokrem varjenju (glejte zgoraj). Poleg tega suhi varilci uporabljajo tudi:

Plinsko obločno varjenje z volframom

Ta metoda, ki se običajno imenuje TIG varjenje, uporablja volframovo elektrodo, ki ni potrošna, za ustvarjanje električnega obloka in drugo žico za dodajni material. Ta tehnika ustvarja visokokakovostne, trajne zvare, vendar zahteva tudi visoko stopnjo spretnosti in natančnosti varilcev.

Plinsko obločno varjenje

Ta tehnika, znana tudi kot MIG varjenje, uporablja varilno pištolo, ki samodejno dovaja polnilno žico, medtem ko črpa zaščitni plin za zaščito območja zvara.

Plazemsko obločno varjenje

Plazemsko obločno varjenje uporablja elektrodo za ustvarjanje električnega obloka. Ta elektroda, običajno izdelana iz sintetiziranega volframa, je nameščena v ohišju gorilnika, da zadrži oblok stran od inertnega plina. Plazma se vbrizga skozi bakreno šobo gorilnika pri visokih hitrostih, kar ustvarja izjemno visoke temperature. Šoba se uporablja za omejevanje plazme v eno smer za ustvarjanje natančnih zvarov.

Aplikacije

Varjenje se običajno uporablja za vrsto aplikacij na morju in morju. Glede na težave in nevarnosti podvodnega varjenja se večina tega dela izvaja v plitvih vodah ali tako, da se strukture najprej premaknejo na suha območja.

Vendar lahko varjenje konstrukcij v večjih globinah prihrani stroške odstranjevanja konstrukcije iz vode, pa tudi stroške suhega priklopa. Podvodno varjenje ne omogoča le teh prihrankov pri stroških, ampak se lahko uporablja tudi za izvajanje nujnih popravil.

Podvodno varjenje, ki se uporablja za varjenje popolnoma ali delno potopljenih pomorskih struktur, se uporablja na ladjah, jezovih, naftnih ploščadih, cevovodih, mostovih in več. Tehnike podvodnega varjenja se uporabljajo tudi v aplikacijah, povezanih z jedrskimi elektrarnami, rekami, kanali itd.

Odgovori na pogosta vprašanja

Koliko zasluži podvodni varilec?

Zaradi nevarnosti, povezanih z delom, imajo lahko podvodni varilci zelo dobro letno plačo. Dejanske plače določajo dejavniki, kot so izkušnje, certifikati, lokacija, delovno okolje, globina dela, oddaljenost od obale, metode potapljanja in uporabljena oprema ter še več. Statistični podatki kažejo, da se lahko razponi plač močno razlikujejo, od približno 25.000 € na leto do več kot 230.000 € na leto.

Kako postati podvodni varilec?

Če želite postati podvodni varilec, morate biti izkušen potapljač, kar običajno pomeni opraviti tečaj v komercialni potapljaški šoli. To vas ne bo le naučilo potapljaških veščin, temveč bo pokrivalo tudi varnost pod vodo in postopke v nevarnih situacijah. Poleg opravljene potapljaške šole boste morali biti tudi certificirani varilec. S temi veščinami boste nato morali opraviti poseben tečaj podvodnega varjenja, da boste spoznali posebna orodja in tehnike, povezane z delom. To usposabljanje lahko traja leta.

Je podvodno varjenje dobra izbira za kariero?

Podvodno varjenje je lahko zelo donosna kariera, vendar zahteva tudi veliko usposabljanja in je lahko nevarno. Posledično mnogi podvodni varilci hranijo svoj zaslužek, da se lahko predčasno upokojijo.

Zakaj je podvodno varjenje tako nevarno?

Podvodno varjenje je nevarnejše od varjenja na kopnem, saj se izvaja v okoljih, ki vključujejo dodatna varnostna tveganja. Ta vključujejo tlak plina, pritisk vode, potapljaško opremo, delo v zaprtih prostorih, napajanje in drugo. Poleg tega morajo podvodni varilci pogosto delati na oddaljenih in potencialno nevarnih lokacijah na morju, kot so naftne ploščadi in podvodni cevovodi.

Kljub finančnim nagradam je podvodno varjenje eno najnevarnejših del, ki jih lahko opravljate, saj so utopitve, eksplozije in električni udar zelo pogoste nevarnosti, skupaj z dolgoročnimi zdravstvenimi težavami, povezanimi z nosom, pljuči in ušesi. Če porabite preveč časa za delo globoko pod vodo, pa sledi tudi dekompresijska bolezen in napadi nevarnih morskih živali!

Kakšna je stopnja smrti pri podvodnem varjenju?

Glavna vzroka smrti podvodnih varilcev sta utopitev in dekompresijska bolezen, raziskave pa kažejo, da je stopnja smrtnosti med podvodnimi varilci kar 15-odstotna. To je najvišja stopnja umrljivosti v katerem koli poklicu. Za primerjavo – med tistimi, ki delajo v gozdarstvu ali ribištvu govorimo o 0,2-odstotni stopnji umrljivosti.

Zaključek

Podvodno varjenje lahko na splošno razdelimo na suho in mokro varjenje. Suho varjenje, ki uporablja hiperbarično komoro za ustvarjanje suhega okolja okoli območja zvara, v katerem varilec dela, nudi boljše rezultate kot mokro varjenje, pri katerem se uporabljajo mehurčki, ki jih ustvari zaščitni plin, da prekrijejo območje zvara.

Podvodno varjenje je donosen in potreben, a nevaren poklic. Tehnike, ki se uporabljajo za podvodno varjenje, se uporabljajo za popravilo pomorskih struktur in sredstev, vključno s cevovodi na morju, naftnimi ploščadmi in ladjami. Podvodni varilci delajo tudi na mestih, kot so jedrske elektrarne.

• VIR (1) DCN diving
• VIR (2) Researchgate
• VIR (3) Yes Welder
• VIR (4) Waterwelders
• VIR (5) Inboxq
• VIR (6) Weldingpros

Pogoste napake pri varjenju, ki jih običajno delajo začetniki, največkrat vključujejo neustrezne varnostne ukrepe, nezadostno pripravo, nepravilne nastavitve varilnega aparata, slabo prileganje zvarnih spojev, neustrezen zaščitni plin, neenakomerno hitrost, napačen kot gorilnika in pomanjkanje prakse. Ker se varilna industrija nenehno razvija z novimi tehnologijami in nastajajočimi metodologijami, mora tudi najbolj izkušen mojster varilec občasno poiskati informacije o varilnih postopkih.

Če šele začenjate svojo kariero varilca ali že dolgo niste varili, je pomembno, da se izognete napakam, ki lahko pripeljejo do neustreznega izdelka ali še več, škodljivo vplivajo na zdravje. V prispevku preverimo, katere so najbolj pogoste napake pri varjenju.

Ne poskrbite za varnost pri varjenju

Varnost in zaščita pri varjenju je vedno na prvem mestu – vedno lahko popravite kos opreme ali zbrusite zvar in ponovno zvarite spoj. Toda zdravstvena poškodba je lahko trajna.

Nevarnosti pri varjenju lahko vključujejo opekline, izgubo sluha, poškodbe kože in dihal ter izgubo vida. Vse te nevarnosti se v industriji jemljejo zelo resno. Zato je v kategoriji osebne varnosti na voljo veliko različnih izdelkov. Preden začnete z varjenjem, morate priskrbeti in uporabljati osnovne varnostne pripomočke. Razmislite o nakupu vsaj spodnjih štirih osnovnih varnostnih elementov.

Varnostna očala

Vaš vid je vaše največje orodje, zato ga morate vedno ceniti in varovati. Postopek varjenja lahko nenehno ogroža vaš vid. To je lahko posledica kosov leteče kovine iz brusilnika, brizganje varilnega obloka ali nevarnih žarkov obloka. Nošenje zaščitnih očal v katerem koli industrijskem območju bi moralo postati vsakodnevna navada. Na območjih varjenja ali rezanja vedno nosite prozorna zaščitna očala. Priporočljivo je tudi, da nosite posebej zatemnjena očala med rezanjem z gorilnikom ali plinskim varjenjem, znanim tudi kot spajkanje.

Zaščita sluha

Vaš drugi najpomembnejši del osebne zaščitne opreme – takoj za zaščitnimi očali – je zaščita sluha. Izguba sluha je resna, ker je trajna. Glasna delovna mesta, notranja ali zunanja, lahko zlahka dosežejo in presežejo raven 85 decibelov, pri kateri OSHA zahteva zaščito sluha.

Postopki varjenja so sami po sebi glasni; na primer, kotni brusilnik ima lahko 110 decibelov, postopek izrezovanja z ogljikovim oblokom pa 118 decibelov (žlebljenje z ogljikovim oblokom se uporablja za rezanje debelih jeklenih plošč na terenu.) Pravilo glede ravni decibelov je, da bo dolgotrajna izpostavljenost višjim ravnem decibelov, kot je žlebljenje z ogljikovim oblokom ali brušenje, povzročila trajno izgubo sluha, razen če nosite zaščitno opremo.

Varnostni jekleni čevlji z jeklenimi konicami

Namen čevljev z jeklenimi konicami je povsem preprost – zaščititi noge pred padajočimi predmeti, kar je v varilni delavnici najverjetneje kos kovine. Zelo pomembno je, da popolnoma razumete svojo aplikacijo, saj bo vaše delovno okolje narekovalo vašo obutev. Medtem ko lahko majhna varilna delavnica za določeno stopnjo varnosti potrebuje le kompozitne (alternativa jeklenim) čevlje, bo ladjedelnica z več ton težkimi predmeti potrebovala drugačen par čevljev.

Samozatemnitvena varilna maska

Najbolj očitna oprema pri izvajanju katerega koli varilnega postopka je varilna maska. Dve glavni kategoriji varilnih mask sta maska s samodejnim temnenjem in brez samodejnega temnenja.

Samozatemnitvene ali avtomatske varilne maske imajo ultra občutljive senzorje spredaj, obrnjene proti zvaru. Ko se varilni oblok sproži, mehanizem za samodejno zatemnitev zatemni lečo.

Težko je verjeti, da lahko samodejna leča tako hitro potemni. Neverjetno je, da je tehnologija takšna, da funkcija samodejnega zatemnitve spremeni lečo iz rahlo obarvane v popolnoma temno v milisekundah, tako da pošlje električni tok v celice s tekočimi kristali znotraj leče, ki lečo potemnijo. Ena od prednosti maske s samodejnim zatemnitvijo je dejstvo, da lahko običajno nastavite temnost in občutljivost leče s preprostim vrtenjem gumba.

Izbira neustreznega postopka varjenja

Ena pogostejših napak varilcev začetnikov je, da ne vedo, kateri postopek uporabiti. Obstaja ogromno informacij o razlikah med različnimi postopki varjenja. Ni presenetljivo, da varilci začetniki pogosto uporabljajo napačen postopek za svojo aplikacijo. Kot primer, ki prikazuje številne zapletenosti med postopki, si bomo ogledali razlike med varjenjem, trdim spajkanjem in mehkim spajkanjem.

Ena od glavnih razlik med temi tremi postopki je vrsta materialov, ki se spajajo.

Vrste materialov, združenih v teh treh postopkih, so edinstvene za vsak postopek varjenja, trdega in mehkega spajkanja. S postopkom varjenja lahko skoraj katero koli kovino trajno združite v vzdržljiv spoj.

Varjenje

Varilci brez težav varijo skupaj ogljikova jekla, nerjavna jekla, aluminij, pa tudi posebne zlitine, kot so baker in zlitine z visoko vsebnostjo niklja. Odlitki, odkovki in ekstruzije niso tako pogosto zvarjeni skupaj, vendar obstajajo varilne tehnike za doseganje teh vrst spojev. Postopek varjenja je tako zelo vzdržljiv, da se uporablja za spajanje izredno debelih strukturnih jeklenih plošč. Poleg tega je postopek tako vsestranski, da lahko spoji tudi tanke materiale, kot je aluminijeva pločevina.

Trdo spajkanje

Številne so tudi vrste materialov, ki jih je mogoče združiti s postopkom trdega spajkanja. Postopek spajkanja lahko spoji iste kovine kot varjenje. Kovine, kot so jeklo, nerjavno jeklo, aluminij in eksotične zlitine. Toda glavna prednost, ki jo ima postopek spajkanja pred postopkom varjenja, je zmožnost spajanja različnih kovin. Ne glede na to, koliko se trudite, ne morete zvariti različnih kovin, kot sta jeklena in aluminijasta cev – materiali se enostavno ne stopijo skupaj in tvorijo spoja.

Dejstvo je, da so določeni polnilni materiali najboljši za različne kombinacije materialov in izvajalec spajkanja bo te specifikacije poiskal po navodilih inženirja. Postopek trdega spajkanja lahko združi debele in tanke materiale, vendar nima lastnosti penetracije, ki jo ima postopek varjenja, da bi lahko trajno spojil debele kose materiala.

Mehko spajkanje

Vrste materialov, ki jih lahko spaja mehko spajkanje pa so omejene na nizko temperaturne lastnosti postopka in primerne za manjše obdelovance, kot je spajanje žic in tankih kosov materiala. Postopek mehkega spajkanja običajno spaja bakrene, aluminijeve in jeklene materiale, vendar je omejen z debelino obdelovanca. Podobno kot pri trdem spajkanju lahko postopek mehkega spajkanja združi različne kovine, saj se kovine dejansko ne stopijo skupaj kot pri varjenju. Namesto tega dodajni material tako rekoč deluje kot nekakšno »kovinsko lepilo«.

Neudoben položaj med varjenjem

Pogosta napaka varilcev začetnikov se zgodi, ko sprožijo oblok in začnejo variti. Kmalu lahko ugotovijo, da so se znašli v neudobnem položaju. Varilec mora najprej prepoznati, kako udobno ali neprijetno se mu je, saj je udobje med varjenjem zelo pomembno za doseganje visokokakovostnih zvarov. Če nameravate variti dlje, preprosto ne boste zdržali, če bo vaše telo napeto in vam bo neprijetno. Utrujeni boste in vaši naslednji zvari ne bodo taki, kot bi si želeli. To pride z vajo, a če se sprostite, preden zaženete oblok in to sprostitev nadaljujete skozi zvar, boste prišli do boljših rezultatov.

Določeni varilni postopki, kot je TIG varjenje, varilcu pogosto omogočajo, da sedi za delovno mizo in vari obdelovanec na mestu. Če se le da, izkoristite možnost, da se lahko usedete in varite. Zvar bo največkrat videti slabo, če varite iz skrajnih položajev. Na primer, ukrivljeno zapestje, nategnjen hrbet ali poškodovan gleženj zaradi pedala, ki ni v položaju, lahko povzročijo slab zvar.

Osnovni material ni dovolj dobro pripravljen

Verjetno najpogostejša napaka varilcev začetnikov je, da osnovnega materiala pred začetkom vara ne pripravijo dovolj dobro. Priprava materiala pred varjenjem je vedno zelo pomembna.

Železne kovine, kot je hladno valjano jeklo, ne zahtevajo večjega čiščenja, aluminijevi materiali pa zahtevajo temeljito čiščenje. Obstajata dva razloga, zakaj morate očistiti surovi aluminijev material. Prvič, ker aluminij naravno tvori oksidno plast na svoji zunanji površini, medtem ko se ohlaja v tovarni surovin. Drugič, zelo pomembno, čiščenje olj in kontaminantov na površini, ki ostanejo pri rokovanju z materialom.

Obstajata dva koraka za čiščenje površine vašega aluminija pred začetkom varjenja.

1. korak: Odstranite olja in kontaminante s površine materiala. Pomembno je, da ta korak izvedete pred kakršnim koli ščetkanjem, da ščetkanje ne potisne onesnaževalcev dlje v material. Za čiščenje površine materiala lahko uporabite aceton ali pa druga čistila za površine, posebej za pripravo aluminija.
2. korak: Počistite površino aluminijastega materiala, da odstranite aluminijeve okside. To oksidno plast običajno ni težko odstraniti s površine materiala s čopičem. Za ta korak vedno uporabite krtačo s ščetinami iz nerjavečega jekla, saj bo uporaba krtače iz ogljikovega jekla v vaš aluminij vnesla le železove onesnaževalce. To povzroča težave s kakovostjo zvara zaradi nečistoč.

Kot lahko vidite, je zelo pomembno, da materiali za varjenje ostanejo čisti, zlasti aluminij. Opazili boste veliko razliko v kakovosti zvara med neočiščenim in dobro očiščenim spojem.

Premalo vztrajanja zaradi neustreznih rezultatov

Verjetno so vam to že povedali, a vendar – nikoli ne obupajte! Varjenje je na začetku lahko precej zahtevno. Sploh varilci začetniki bodo naredili veliko napak, a edini način za ublažitev te težave je praksa. Nič ne more nadomestiti izkušenj na področju varjenja. Izobraževanje in praksa vam bosta pomagala hitreje pridobiti te dragocene izkušnje.

Ne obupajte, če po treh ali štirih tednih poskusov ne morete doseči lepega zvara. Namesto tega se obrnite na strokovnjaka in prosite za pomoč. To pomoč je mogoče najti na številnih mestih, bodisi na tečaju varjenja v poklicni šoli ali visoki šoli, pri starejših sodelavcih v vaši službi ali celo v videoposnetkih na YouTubu. Virov je ogromno. Zavedati se morate le, da niste sami. Tudi pri SQS vam bomo z veseljem pomagali – kontaktirajte nase še danes!

VIR (1) SafetyPosterShop

VIR (2) Fine metalworking

Varjenje je postopek, pri katerem dva materiala spojimo skupaj s segrevanjem, mešanjem in nato ohlajanjem materialov in/ali polnila, da tvorimo močan spoj. Od obločnega do točkovnega varjenja se novi in rabljeni varilni roboti običajno uporabljajo v varilnih postopkih, kjer se zahtevani zvar ponavlja in sta kakovost in hitrost ključni. Robotsko varjenje je avtomatiziran proces, ki poveča učinkovitost, doslednost in donosnost naložbe.

Kaj je robotsko varjenje?

Robotsko varjenje je uporaba mehaniziranih programabilnih orodij (robotov), ki popolnoma avtomatizirajo varilni proces tako, da upravljajo z obdelovanci in poskrbijo za končen zvar. Postopki, kot je plinsko obločno varjenje, čeprav so pogosto avtomatizirani, niso nujno enakovredni robotskemu varjenju, saj človeški operater včasih pripravi materiale za varjenje.

Robotsko varjenje se običajno uporablja za uporovno točkovno varjenje in obločno varjenje v aplikacijah visoke proizvodnje, kot je avtomobilska industrija. Je razmeroma nova aplikacija robotike, čeprav so bili roboti prvič predstavljeni v ameriški industriji v šestdesetih letih prejšnjega stoletja. Uporaba robotov pri varjenju se je začela razvijati šele v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko je avtomobilska industrija začela obsežno uporabljati robote za točkovno varjenje.

Od takrat sta tako število robotov, ki se uporabljajo v industriji, kot tudi število njihovih aplikacij močno narasla. Leta 2005 je bilo v severnoameriški industriji v uporabi več kot 120.000 robotov, od tega približno polovica za varjenje. Rast omejujejo predvsem visoki stroški opreme in posledično omejitev na visokoproizvodne aplikacije.

Robotsko obločno varjenje je začelo hitro rasti šele pred kratkim in že obvladuje približno 20 % aplikacij industrijskih robotov. Glavni sestavni deli robotov za obločno varjenje sta manipulator ali mehanska enota (ki premika robota) in krmilnik, ki deluje kot “možgani” robota. Zaradi številnih prednosti robotskega varjenja se je izkazalo, da je to tehnologija, ki številnim proizvajalcem originalne opreme pomaga povečati natančnost, ponovljivost in pretočnost.

Varilna oprema za robotsko varjenje

Robotsko varjenje združuje varjenje, robotiko, senzorsko tehnologijo, krmilne sisteme in umetno inteligenco. Komponente vključujejo programsko opremo s posebnim programiranjem, varilno opremo, ki dovaja energijo iz varilnega vira energije obdelovancu, in robota, ki uporablja opremo za izvajanje varjenja.

Procesni senzorji robota merijo parametre varilnega procesa, njegovi geometrijski senzorji pa geometrijske parametre zvarov. S pridobivanjem in analiziranjem vhodnih informacij iz senzorjev krmilni sistem prilagodi izhod robotiziranega varilnega procesa glede na specifikacije varilnega postopka, opredeljene v programu. Glede na namen uporabe so roboti lahko robotske roke ali robotski portali. Običajno se uporabljajo šestosni industrijski roboti, ki obsegajo triosno spodnjo roko in triosno zapestje, saj omogočajo namestitev varilnega gorilnika na zapestje, da dosežejo vse položaje, potrebne za tridimenzionalno varjenje. Sistem mora biti integriran z robotom, varilna oprema pa mora biti združljiva z robotskim varjenjem in po možnosti posebej zasnovana zanj, ker lahko potem vse procese nadzoruje robot.

Kako deluje robotsko varjenje?

Pri uporabi robotov za kateri koli proces je treba metodo spremeniti, da se prilagodi avtomatizaciji. Enako velja za varjenje, pri katerem se uporablja več orodij, ki jih ni v ročnem ekvivalentu. Ljudje ne potrebujejo programiranja, kot ga potrebujejo robotski varilci.

Sam robot ima roko, ki se lahko premika v treh dimenzijah za premočrtne vrste in skozi več ravnin z zgibnimi različicami. Podajalnik žice pošlje polnilno žico robotu, saj jo potrebuje za varjenje. Gorilnik z visoko temperaturo na koncu roke tali kovino, da omogoči postopek varjenja. Ker temperature dosežejo več tisoč stopinj, so za ta proces ljudje varnejši z uporabo robotov. Certificirani človeški operaterji morajo še vedno ostati blizu robotov. Operaterji programirajo krmilnik z učnim obeskom. Ta naprava nastavlja nove programe, premika roko in spreminja parametre za proces. Za začetek varjenja, upravljavec uporablja gumbe na operacijskem polju.

Orodje v robotski roki se segreje, da stopi kovino in poveže želene kose. Po potrebi podajalnik žice dovaja več kovinske žice na roko in gorilnik. Ko čakate na naslednje dele za varjenje, roka premakne gorilnik k čistilniku, da očisti morebitne kovinske brizge z roke, ki bi se lahko strdile na mestu brez tega postopka. Ker je eden glavnih razlogov za uporabo robotskih varilnikov zaščita ljudi, imajo ti avtomatizirani sistemi več varnostnih funkcij. Zaščita obloka preprečuje, da bi se visoko vročinski oblok mešal s kisikom. Zaprti prostori ščitijo operaterje pred temperaturami in močno svetlobo.

Prednosti robotskega varjenja

Avtomatizacija tovarne z varilnimi roboti ima več prednosti, vključno s hitrejšimi, doslednimi časi ciklov, brez prekinitve proizvodnje in boljšo kakovostjo zvara. V bistvu z uporabo varilne robotske avtomatizacije postopek traja manj časa, proizvajalci pa lahko zmanjšajo stroške neposrednega dela in varnosti ter prihranijo materiale. Robotske varilne celice zagotavljajo še varnejše delovno okolje, saj močno zmanjšajo bleščanje obloka, prekomerno pršenje in neposreden stik z robotom in delom. Robotski varilec je bolj dosleden in se lahko hitro premika od enega zvara do drugega, kar pospeši celoten postopek.

Prihranek časa: robotski varilni sistemi bodo delo opravili hitro. Ne glede na to, ali imate nove ali rabljene varilne robote, povzročajo manj napak kot ročno varjenje. Za razliko od delavcev roboti ne potrebujejo odmorov, počitnic itd. Vaše delo se lahko nadaljuje brez prekinitev, 24/7. To pa bo povečalo vašo učinkovitost in produktivnost.

Zmanjšanje stroškov neposrednega dela in varnosti: stroški ročnega varjenja so lahko visoki. Zahteva čas, spretnost in koncentracijo. Je tudi nevarno. Zaradi hlapov, isker in vročine je ročno varjenje težko in nevarno delo. Z robotskim varjenjem boste zaščitili delavce in zmanjšali stroške. Ti sistemi prenesejo nevarnosti in pogosto povečajo proizvodnjo. Občutno se zmanjšajo tudi stroški zavarovanja in nezgodni stroški.

Varčevanje z materiali: tudi najbolj izurjeni varilci delajo napake. Pri novi in rabljeni varilni robotiki pa je vse regulirano, tudi moč in žica. Avtomatizirani rabljeni varilni robotski sistemi varčujejo z energijo z doslednim delovanjem (manj zagonov). Poleg tega so končni zvari bolj dosledni. Natančnost robotskih sistemov pomeni manj izgubljenega materiala in časa. Ohranite svoj material in hkrati povečajte kakovost izdelka!

Nekatera podjetja postopoma prehajajo na robotsko varjenje, začenši z eno samo varilno celico in počasi prehajajo na popolnoma avtomatiziran postopek varjenja. Roboti so lahko v pomoč, kadar je dostop do dela omejen ali težko dosegljiv. Proizvajalci so ustvarili modele, ki omogočajo, da vitka robotska roka doseže težje dostopna območja.

Omejitve

Ena od težav pri varjenju z roboti je, da kabli in cevi, ki se uporabljajo za tok in zrak itd., ponavadi omejujejo zmogljivost gibanja zapestja robota. Rešitev tega problema je nihalo, ki omogoča pretok stisnjenega zraka, hladilne vode, električnega toka in signalov znotraj ene same vrtljive enote. Vrtljiva enota omogoča tudi programiranje brez povezave, saj je mogoče vse kable in cevi napeljati po določenih poteh robotove roke.

Druge omejitve robotskega varjenja:

• Kompleksno programiranje za končnega uporabnika, uporabniku neprijazno, samo za strokovnjake
• Omejeni API-ji, zaradi česar je preprosta sprememba zapletena
• Vmesnik človek-stroj (HMI) v resnici ne deluje – sistemi zahtevajo prilagajanje in usposabljanje. Robotske varilne sisteme je težko prilagoditi
• Izzivi povezljivosti, pomanjkanje medsebojno povezljivih standardov
• Nadomešča človeško delo
• Tehnologija postaja zastarela

Robotski varilni procesi

Varjenje zahteva visoko stopnjo izobrazbe in spretnosti. Vendar pa število poklicnih varilcev ne zadovoljuje potreb industrije, saj jih danes močno primanjkuje. Roboti avtomatizirajo proces, kar zagotavlja večjo natančnost, manj odpadkov in hitrejše delovanje. S številnimi razpoložljivimi stroji se roboti prilagajajo najrazličnejšim varilnim postopkom, vključno z obločnim, uporovnim, točkovnim, TIG in drugimi.

1. Obločno varjenje

Ena najpogostejših vrst robotskega varjenja je obločni postopek. Pri tej metodi električni oblok ustvari izjemno vročino, ki stopi kovino. Staljena kovina povezuje dele skupaj in se po ohlajanju strdi v stabilno povezavo. Kadar projekt zahteva veliko količino natančno povezanih kovin, je obločno varjenje idealna aplikacija.

2. Uporovno varjenje

Ko projekti potrebujejo toplotno obdelavo ali način za znižanje stroškov, lahko roboti uporabijo uporovno varjenje. Med tem postopkom tok električne energije ustvari bazen staljene kovine, ko prehaja med dvema kovinskima podstavkoma. Ta staljena kovina se pridruži kosu skupaj iz kovine.

3. Točkovno varjenje

Nekateri materiali so odporni na električni tok, kar onemogoča druge oblike varjenja. Ta situacija se pogosto pojavlja v avtomobilski industriji pri sestavljanju delov karoserije avtomobila. Da bi rešili težavo, robotski varilci uporabljajo različico uporovnega varjenja, da povežejo par tankih kovinskih plošč na enem mestu.

4. TIG varjenje

Robotsko varjenje, ki zahteva visoko stopnjo natančnosti, lahko zahteva TIG varjenje. Ta metoda se imenuje tudi plinsko volframovo obločno varjenje ali GTAW. Med volframovo elektrodo in kovinsko osnovo poteka električni oblok.

5. MIG varjenje

Plinsko obločno varjenje, znano tudi kot GMAW ali MIG, je hitra in enostavna metoda, ki uporablja visoko stopnjo nanašanja. Žica se neprekinjeno premika do segrete konice varilca, ki stali žico, kar omogoča, da velika količina staljene kovine kaplja na podlago za povezavo podstavka z drugim kosom.

6. Lasersko varjenje

Ko varilni projekti zahtevajo natančnost za veliko količino delov, je lasersko varjenje prednostna metoda spajanja kovin. Majhni deli, kot so nakit ali medicinske komponente, pogosto uporabljajo lasersko varjenje.

7. Plazemsko varjenje

Plazemsko varjenje ponuja najpomembnejšo stopnjo prilagodljivosti, saj lahko operater enostavno spremeni hitrost plina, ki prehaja skozi šobo, in temperaturo.

Robotske aplikacije za varjenje

Robotsko varjenje je zaradi prihranka časa in visoke produktivnosti postalo pomembno v kovinski in težki industriji, predvsem pa v avtomobilski industriji, ki uporablja točkovno in lasersko varjenje.

Najbolj primerno je za kratke zvare z ukrivljenimi površinami in ponovljivimi, predvidljivimi dejanji, ki ne zahtevajo stalnih premikov in sprememb v procesu varjenja. S pomočjo zunanjih osi je robot primeren tudi za dolge zvare, na primer v ladjedelništvu. Čeprav se robotsko varjenje večinoma uporablja v masovni proizvodnji, kjer sta učinkovitost in količina bistvenega pomena, je mogoče izdelati programe, ki bodo ustrezali vsem potrebam, robotiko pa uporabiti za manjše in celo enkratne proizvodnje ob ohranjanju visoke stroškovne učinkovitosti.

Robotsko ali klasično ročno varjenje?

Ročno varjenje ima še vedno svoje mesto v sodobni proizvodnji. Za projekte, pri katerih potrebujete strokovnjaka za hitro spremembo uporabljenih stilov varjenja, bo ročno varjenje vaša najboljša izbira. Profesionalni varilec lahko takoj spremeni, kar počne, vendar se roboti ne prilagajajo tako hitro negotovim situacijam.

Ker ročno varjenje ostaja proces, ki ga mnoga podjetja še vedno potrebujejo, profesionalni varilci ne bodo kmalu izginili. Dejansko bodo ob zgoraj omenjenem pomanjkanju strokovnih varilcev tisti, ki imajo certifikat, zlahka našli delo, tudi če več podjetij vlaga v robote. Zamenjava ročnih varilcev z roboti ne bo izključila dejavnosti certificiranja. Večina operaterjev robotskih varilcev mora imeti certifikat na tem področju. Strokovnjaki za robotiko, ki poznajo varjenje, zagotavljajo, da če so projekti pravilno programirani, se končajo hitreje in stroškovno učinkovito.

• VIR (1) Lincoln Electric
• VIR (2) Huazhong CNC
• VIR (3) MMR
• VIR (4) Slide Team

Inox ali nerjavno jeklo je ena najpogostejših vrst uporabljenega jekla in kot ključna kovina pri izdelavi ga je pogosto treba variti. Vendar pa obstajajo nekatere pogoste napačne predstave o nerjavnem jeklu, predvsem, da ga ni mogoče variti ali je varjenje inoxa nevarno.

Inox je najbolje variti s TIG varilnim aparatom, da so zvari najmočnejši. Čeprav nerjavno jeklo zadržuje toploto, je varjenje inoxa popolnoma možno in varno, pod pogojem, da to v dobro prezračenem prostoru izvaja strokovnjak z ustrezno varnostno opremo.

Če želite izvedeti več o tem, kako varjenje nerjavnega jekla vpliva na varilno in proizvodno industrijo, potem berite dalje. V tem obsežnem prispevku smo pri SQS zbrali vse, kar bi morali vedeti o varjenju nerjavnega jekla.

Ali je inox mogoče variti?

Da, varjenje inoxa je možno s tremi tehnikami, varjenjem z inertnim plinom v zaščiteni kovini (MIG), varjenjem z inertnim plinom z volframom (TIG) ali obločnim varjenjem. TIG varjenje je najmočnejši in najpogostejši način varjenja nerjavnega jekla, čeprav lahko vsak način varjenja z nekaj priprave uporabimo za doseganje varnih in močnih zvarov.

Od treh različnih načinov varjenja je torej najboljša metoda za varjenje nerjavnega jekla TIG varjenje. Zaradi svoje izjemne trdnosti je to najpogostejša tehnika, ki se uporablja za projekte v vesoljski, avtomobilski, gradbeni in energetski industriji. Lahko je dolgotrajno, zahtevno in drago, vendar ima za posledico visokokakovostne zvare. Ta postopek vključuje uporabo ene noge in obeh rok za delovanje nožnega pedala.

Ali je varjenje inoxa zahtevno?

Varjenje nerjavnega jekla je zahtevno zaradi njegove sposobnosti učinkovitega zadrževanja toplote. Če varilec uporabi preveč toplote, se lahko jeklo med postopkom hlajenja popači ali zvije zaradi previsoke temperature.

Prav tako je zahtevno delati na kovinski mizi, saj lahko hitro opraska površino. Za izvedbo varjenja nerjavnega jekla, ne da bi poškodovali delovno območje, so potrebne izkušnje in veliko prakse. Drug izziv je zaobiti vse praske in madeže na jeklu zaradi postopka varjenja.

Katere vrste nerjavnega jekla je najlažje variti?

Najpogostejša vrsta nerjavnega jekla je avstenitno jeklo. Je najlažje za varjenje, zaradi česar se najpogosteje uporablja v delavnicah za standardno izdelavo in strojno obdelavo.

Nerjavno jeklo je razvrščeno glede na mikrostrukturo, kemijo in reakcijo na toploto. Te lastnosti vplivajo na prožnost, trdnost in druge kemične in fizikalne lastnosti jekla.

Trdo martenzitno nerjavno jeklo je še en material, ki ni tako zahteven za varjenje. Običajno se uporablja pri trdih oblogah in drugih aplikacijah z visoko obrabo. Po drugi strani pa je feritno nerjavno jeklo, cenejša možnost, priljubljena izbira za komponente avtomobilskih izpušnih plinov in druge potrošniške izdelke. Je najcenejše med vsemi možnostmi, še posebej zato, ker je z njim lažje delati.

Katera tehnika varjenja je najboljša za nerjavno jeklo?

Najboljša tehnika varjenja nerjavnega jekla je TIG varjenje ali varjenje z volframovim inertnim plinom. To je zato, ker ima zvar sorazmerno nižjo temperaturo in je manj verjetno, da bodo plini, uporabljeni pri TIG varjenju, povzročili korozijo ali oksidacijo med varjenjem.

Najboljša metoda varjenja za nerjavno jeklo je sicer odvisna od projekta. Vsak postopek varjenja bo dal drugačen rezultat.

Elementi, ki bodo vplivali na izbiro varilnega aparata, ki ga uporabljate za nerjavno jeklo, bodo vključevali:

• Raven usposobljenosti osebe, ki uporablja varilni parat
• Debelina uporabljenega jekla
• Skupni proračun za projekt
• Količina časa, ki ga imate za dokončanje projekta
• Želen videz končnega izdelka

Če ustvarjate projekt, ki mora biti estetsko prijeten, potem je volframov inertni zvar ali TIG najboljša možnost. Po drugi strani, če sta učinkovitost in hitrost prednostna naloga, je treba uporabiti inertno varjenje kovin (MIG).

Ali lahko MIG varite nerjavno jeklo?

Da, nerjavno jeklo je mogoče variti z MIG varilnim aparatom. Ena od metoda obločnega varjenja, varjenje s kovinskim inertnim plinom ali MIG, uporablja ogrevano neprekinjeno polno žično elektrodo. Varilci uporabljajo varilno pištolo za dovajanje žice v varilni bazen. Zaščitni plin, ki se oddaja iz pištole v elektrodo, ščiti zvarni bazen pred kontaminacijo.

Ključ do varjenja nerjavnega jekla po metodi MIG je pravilna nastavitev varilnega aparata. Varilec mora zagotoviti, da so njegove nastavitve namenjene za nerjavno jeklo. Teflonske žične obloge lahko preprečijo kontaminacijo in zagotovijo dobro podajanje žice. Znano je, da je nerjavno jeklo odporno proti koroziji, vendar je lahko nagnjeno k kontaminaciji. Metoda MIG lahko povzroči rjavenje nerjavnega jekla, ko železni material vstopi v zvarni bazen. Z največjo previdnostjo lahko preprečite okužbo.

Pred začetkom katerega koli projekta izkušeni varilci zagotovijo, da je gorilnik MIG tehnično brezhiben. Večino časa uporabljajo gorilnike, ki so večji od materiala, ki se uporablja za varjenje navadnega jekla. Večji gorilnik pozneje prenaša višje ampere in lahko obvlada presežek močne toplota, ki jo proizvaja nerjavno jeklo. Izkušeni varilci priporočajo tudi uporabo jeklenih brusilnih in rezalnih plošč ter žičnih ščetk iz nerjavnega jekla.

Delovni prostor brez jeklenega prahu, železovih oksidov ali železa je idealen za preprečevanje kontaminacije z železom. Vzdrževanje izjemne čistoče je bistvenega pomena za doseganje visokokakovostnega rezultata.

Ali lahko TIG varite nerjavno jeklo?

Da, TIG varjenje lahko vari nerjavno jeklo in je najprimernejša metoda za varjenje. TIG varilni aparati imajo veliko manj možnosti za nastanek rje, oksidacije ali korozije na površini nerjavnega jekla, nižja temperatura varjenja pa zmanjša možnost poškodbe kovine ali zvara.

Varjenje z volframovim inertnim plinom ali TIG je priljubljena metoda varjenja inoxa, ker je vsestranska, dolgotrajna in ima visokokakovostne rezultate, zaradi česar je nerjavno jeklo eno od mnogih različnih vrst jekla, ki dobro delujejo pri varjenju TIG. Ta metoda varjenja je najboljša za tanke materiale, saj ustvarja nižji vnos toplote kot druge metode. Varilci, ki jih zanima TIG, uporabljajo plin argon in ga mešajo z vodikom, helijem ali dušikom. Potreben material je odvisen od posebnih potreb projekta.

Enostranski postopek varjenja lahko poveča odpornost proti koroziji in prepreči oksidacijo. Ta metoda ustvari zaščitno podlago z inertnim plinom med zunanjimi in notranjimi zvari. Ko temperatura osnovne kovine poleg kovine doseže določeno temperaturo, se bodo zgodile mikrostrukturne spremembe.

Te transformacije bodo odvisne od vsebnosti zlitine, konstrukcije spoja polnilne kovine, debeline jekla in spretnosti varilca. Glavni cilj TIG varjenja je zagotoviti trden spoj, ki je močnejši od osnovne kovine.

Ali lahko točkovno varite nerjavno jeklo?

Da, nerjavno jeklo je mogoče variti tudi točkovno. To je standardna metoda, ki se uporablja za povezovanje dveh tankih pločevin. Električni tok, ki teče med kovinskimi ploščami in elektrodami, povzroči velik upor znotraj plošč. Zagotavlja dovolj toplote za taljenje kovine in njihovo taljenje.

Količina točkovnih zvarov, ki jih lahko imate na nerjavnem jeklu, je odvisna od materiala, obremenitve elektrod in debeline jekla. Za varjenje inoxa so potrebne bakreno-kobalt-berilijeve elektrode. Ti materiali imajo odlično električno prevodnost in natezno trdnost.

Ali je varjenje inoxa nevarno?

Varjenje inoxa je lahko varno, če varilci ne upoštevajo posebnih previdnostnih ukrepov. Vsaka kovinska ali gradbena dejavnost ima svoja tveganja in varjenje nerjavnega jekla ni nič drugačno.

Poskrbite za ustrezno prezračevanje

Zaščita dihalnih poti je eden najbolj kritičnih vidikov varnega varjenja. Varilni hlapi iz nerjavnega jekla vsebujejo kadmij in krom, ki lahko dražita dihala. Ti hlapi lahko pri vdihavanju povzročijo težave z dihanjem, vneto grlo in bolečine v prsih. Dolgoročni učinki vključujejo emfizem, poškodbo ledvic ali raka. Da bi preprečili poškodbe dihal, je treba upoštevati naslednje varnostne ukrepe:

• Uporabite respirator z električnim pogonom za čiščenje zraka.
• Varilci potrebujejo respiratorje z električnim in dovodom zraka, če delajo v omejenem prostoru. Vendar so respiratorji z električnim in dovodom zraka prepovedani v okoljih, ki so neposredno nevarni za življenje ali zdravje.
• Filtrirajte pline in delce z uporabo respiratorja z električnim zrakom. Strokovnjaki priporočajo plinski filter A1 in visoko učinkovit filter trdih delcev. Varilci morda potrebujejo dovod zraka za varjenje, če je prezračevanje omejeno.

Pripravite varno delovno mesto

Pred začetkom kakršne koli dejavnosti bi bilo najbolje, če zagotovite, da je delavnica optimizirana za varnost. Ustrezno prezračevanje je ključnega pomena. Namestitev naprav za odvajanje dima in prahu lahko poskrbi za dobro prezračevanje prostora. Prav tako bi pomagalo vzdrževati čistočo delovnega prostora. Kovinski prah in drugi onesnaževalci lahko bistveno vplivajo na kakovost končnega izdelka.

Nosite primerno zaščitno opremo

Bistveno je, da zaščitite telo in obraz pred hlapi, vročino, letečimi drobci in draženjem. Sledi zahtevana zaščitna oprema, ki se običajno uporablja pri varjenju.

• Zaščita za oči in obraz – ščitniki za roke, očala in varilne maske so bistvena oprema za zaščito obraza in oči. Prav tako lahko varilca zaščitijo pred vročimi iskrami, močno svetlobo, sevanjem, kemičnimi opeklinami in draženjem. Ognjevarno pokrivalo pod čelado je primerna dodatna zaščita.
• Zaščita pljuč – Nepravilno prezračevanje lahko poškoduje pljuča, še posebej, če je varilec dolgo časa izpostavljen. Respirator je obvezna zaščitna oprema za zaščito pred strupenimi hlapi in oksidi.
• Zaščita izpostavljene kože – Poleg oči in obraza potrebujejo zaščito tudi drugi izpostavljeni deli telesa. Ognjevarni predpasniki in oblačila lahko zaščitijo telo pred opeklinami, sevanjem, ognjem in vročino. Varilci morajo nositi tudi hlače brez manšet in srajce s pokritimi žepi.
• Zaščita za ušesa – ušesni čepki in ognjeodporni glušniki ščitijo pred hrupom in letečimi iskrami.
• Zaščita nog in rok – varnostni škornji z gumijastimi podplati in izolirane rokavice lahko zaščitijo noge in roke pred vročino, opeklinami, požari in električnim udarom.

Potrošni material za varjenje nerjavnega jekla

Katero vrsto plina uporabljati za varjenje inoxa?

Varilci za varjenje nerjavnega jekla uporabljajo plina ogljikov dioksid in argon. Za MIG varjenje so običajne kombinacije zaščitnega plina naslednje:

• 98 % argona in 2 % ogljikovega dioksida ali C2
• 95 % argona in 5 % ogljikovega dioksida ali C5
• 95 % argona in 10 % ogljikovega dioksida ali C10
• 95 % argona in 25 % ogljikovega dioksida

Nekateri varilci uporabljajo tudi plin Tri-mix, sestavljen iz 7,5 % argona, 2,5 % ogljikovega dioksida in 90 % helija. Izbira plinskih mešanic je odvisna od polnilne žice in osnovne kovine.

Katero polnilo uporabljati za varjenje nerjavnega jekla?

V večini primerov varilci ujemajo vrsto nerjavnega jekla s številko, navedeno na osnovni kovini, da izberejo pravo polnilo za temperaturne pogoje. To je običajna praksa, zlasti pri uporabi feritnega nerjavnega jekla.

Dodatne kovine za avstenitno jeklo so bile izbrane zaradi naslednjih posebnih značilnosti zlitin, ki jih vsebujejo.

• Molibden se dobro obnese pri visokotemperaturnih procesih in zagotavlja tudi odpornost proti koroziji.
• Silicij spodbuja fluidnost zvarnega bazena.
• Krom nudi tudi odpornost proti koroziji.
• Nikelj poveča žilavost zvara.

Katere kovine lahko privarite na nerjavno jeklo?

Varjenje ogljikovega jekla na avstenitno nerjavno jeklo stopnje 304 in 316 je možno z metodami MIG ali TIG. Nerjavno jeklo lahko varite na različne kovine z MIG varilnikom, pod pogojem, da uporabljate dodano kovino z večjo vsebnostjo ferita.

Na splošno so idealni materiali za varjenje tisti z enako mehansko in kemično sestavo. Vendar pa se lahko pri nekaterih projektih v predelovalni in gradbeni industriji pojavi potreba po varjenju različnih materialov. Varjenje ogljika in nerjavnega jekla je stroškovno učinkovitejša rešitev kot izdelava nečesa v celoti iz nerjavnega jekla. Varjenje nerjavnega jekla na ogljikovo jeklo se prav tako izvaja, da se zagotovijo lastnosti odpornosti nerjavnega jekla na ogljikovo jeklo proti koroziji.

Za kaj se uporablja varjenje nerjavnega jekla?

Varjenje nerjavnega jekla se uporablja za trajno združevanje kosov nerjavnega jekla in se izvaja za izdelavo opreme za predelavo hrane in kuhinje, arhitekturnih opažev, pomorske opreme, kovinskih umetniških instalacij ter letalskih in avtomobilskih delov.

Nerjavno jeklo je mogoče variti samo na sebe ali na druge različne kovine, ne da bi pri tem ogrozili trdnost zvara ali projekta. Varjenje nerjavnega jekla z različnimi kovinami prispeva h korozijski odpornosti zvara in projekta, kar pogosto najdemo v sodobni arhitekturi.

Odgovori na ostala vprašanja

Ali varjeno nerjavno jeklo rjavi?

Nerjavno jeklo lahko v nekaterih pogojih rjavi, vendar ne tako močno ali hitro kot drugo jeklo. Korozija se lahko pojavi zaradi dolgotrajne izpostavljenosti masti, fiziološki raztopini, vlagi, vročini ali škodljivim kemikalijam.

Kako pripravite nerjavno jeklo za varjenje?

Praviloma velja, da mora biti nerjavno jeklo pred varjenjem izjemno čisto. Prav tako je pomembno zagotoviti, da je delovni prostor čist in širok, da preprečite kontaminacijo.

Kaj je pasivizacija nerjavnega jekla?

Pasivacija je postopek čiščenja, ki vključuje čiščenje zvarov s fluorovodikovo kislino, »lužilno pasto«, dušikovo kislino in drugimi različnimi kemikalijami. Varilci končajo postopek varjenja s tem korakom ne le zaradi estetskih razlogov, ampak tudi zaradi preprečevanja korozije.

Ali lahko z istim varilnim aparatom varite nerjavno jeklo in aluminij?

Aluminij in nerjavno jeklo sta popolnoma različni kovini in za pravilno ter varno varjenje zahtevata različne varilne nastavitve. Upoštevanje posebnega vodnika za varjenje aluminija je najboljši način za izbiro prave nastavitve za varjenje aluminija.

• VIR (1) Weldguru
• VIR (2) Yeswelder
• VIR (3) Canadian Welding worker
• VIR (4) Aamorinx

Kot ključna sestavina pri varjenju je plin argon dragocena sestavina, ki varilcem omogoča varjenje zdržljivih zvarov. V prispevku preverimo, kaj je argon za varjenje, kakšne so njegove lastnosti in zakaj se uporablja za varjenje.

Kaj je argon?

Argon je plin brez vonja, barve in okusa, ki predstavlja 0,93 % zemljine atmosfere. Kemično gledano je argon žlahtni plin s simbolom Ar in atomskim številom 18. Žlahtni plini veljajo za stabilne in imajo nizke hitrosti reakcije. Izhaja iz grške besede argos, kar pomeni “len” ali “neaktiven”, in se ne kombinira z drugimi elementi. Zaradi svoje „lenobe“ je plin argon edinstveno sposoben zagotoviti idealno inertno atmosfero, potrebno za žarnice z žarilno nitko in fluorescentne žarnice, polprevodniške kristale in varjenje.

Ali je argon vnetljiv?

Argon je negorljiv in ne podpira gorenja. Ker postopek varjenja včasih doseže približno 3871 °C, je to varna možnost za varilce.

Ali je argon strupen?

Poleg tega, da ni vnetljiv, je argon tudi netoksičen. Vendar pa pri neustrezni oz. nezadostni zaščiti pri uporabi argona obstajajo nevarnosti za zdravje. Argon uvrščamo med preproste zadušljive snovi. Preprosto povedano, uporaba argona zmanjša vsebnost kisika v zraku. To bi lahko bilo odlično za obločno varjenje, vendar ni tako dobro za varilce, ki so odvisni od kisika. Kadar se za varjenje uporablja argon, je priporočljivo dobro prezračeno delovno območje.

Ali argon reagira z drugimi plini?

Argon je plemenit plin in ne reagira z drugimi plini.

Drugi elementi skupine žlahtnih plinov vključujejo helij, neon, ksenon, radon in kripton. Ta ekskluzivna skupina je znana tudi kot “inertni plini”, ker ne reagirajo zlahka z drugimi elementi ali spojinami. Pravzaprav je definicija besede inertna “kemično neaktivna”. Če smo povsem natančni, je vsekor možno, da plin argon reagira z drugimi elementi. Vendar bi bili potrebni skrajni ukrepi, da bi sprožili reakcijo. Leta 1962 je bila potrebna celotna finska ekipa teoretičnih kemikov, da je prisilila argon v reakcijo z drugim elementom.

Kaj je zaščitni plin?

Zaščitni plini so inertni plini, ki se uporabljajo v procesu varjenja za zaščito zvara pred drugimi elementi v ozračju. Elementi, kot so kisik, ogljikov dioksid, dušik ali vodna para, lahko onesnažijo zvar. To lahko povzroči oksidacijo, korozijo ali splošno oslabitev zvara.

Zaščitni plini, kot je argon, ščitijo zvare pred škodljivimi elementi v zraku. Zaščitni plini se na področju varjenja uporabljajo že od leta 1920. Postali so standardna praksa med drugo svetovno vojno, ko je letalska industrija iskala način za izboljšanje konstrukcije letal. Argon je idealen zaščitni plin za uporabo pri delu z aluminijem in neželeznimi kovinami. Helij je še en pogosto uporabljen zaščitni plin, ki najbolje deluje pri varjenju kovin magnezija, bakra in aluminija.

Zakaj varilci uporabljajo plin argon?

Argon se uporablja za varjenje zaradi nizkih stroškov, zmogljivosti zaščitnega plina in stabilnosti. Poleg tega, da ne reagira z drugimi elementi, se tudi

ne vname, ko je izpostavljen ekstremnim temperaturam, ki se običajno pojavijo pri varjenju. Zaradi njegove naravne prisotnosti v zemeljski atmosferi je tudi cenovno ugoden plin za varilce. Te vrste plinov izpodrivajo druge elemente v ozračju, ščitijo celovitost njihovih zvarov in zagotavljajo stabilnost obloka.

Uporaba regulatorja argona

Regulatorji se uporabljajo pri varjenju za nadzor pretoka plina iz rezervoarja v varilno cev. Regulacija pretoka plina zagotavlja kakovostnejši zvar, varnejše delovno okolje in manj odpadkov. Priključitev cevi neposredno na jeklenko za plin namesto regulatorja bi povzročila nenadzorovan pretok plina. To bi porabilo ves plin v jeklenki. Nujno je treba uporabiti regulator, posebej zasnovan za plin argon. Ti regulatorji imajo dva merilnika. Eden za določanje tlaka v jeklenki za plin in drugi za merjenje pretoka plina iz jeklenke v cev.

Kako dolgo trajajo jekenke za varjenje z argonom?

Določitev, kako dolgo bo zdržala posoda za varjenje z argonom, je odvisna od različnih dejavnikov. Upoštevati je treba velikost jeklenke, pretok in pogostost uporabe, da bi najbolje ocenili, koliko ur bo zagotovila jeklenka argona. Varilne posode so na voljo v različnih velikostih od 0,57 m³ do nekje 9 m³.

MIG in TIG varjenje

Najpogostejši vrsti varjenja sta MIG varjenje in TIG varjenje.

Oba uporabljata zaščitne pline za zaščito celovitosti zvara. Obe metodi se lahko uporabljata na različnih kovinah, kot so aluminij, ogljikovo jeklo in nerjavno jeklo. Ti dve tehniki varjenja uporabljata ekstremno toploto, ki jo ustvari električni tok, da tali kovino in tvori trden spoj. Čeprav sta obe učinkoviti metodi varjenja, ki se uporabljata v številnih panogah, imata izrazite razlike.

MIG varjenje

MIG uporablja kovinski inertni plin. Pri MIG varjenju se dovodna žica dovaja skozi ročaj gorilnika. To ustvari varilni oblok med palico in osnovno kovino. Varilec uporablja sprožilec za nadzor podajanja palice potrošnega materiala. MIG varjenje je metoda, ki uporablja plin argon.

MIG varjenje tali kovinsko palico skupaj z osnovno kovino, da lahko varilec ustvari trden kovinski spoj. Kovinska palica se dovaja skozi pištolo, podobno kot se lepilna paličica stopi z lepilno pištolo. Ta tehnika se običajno uporablja, kadar gre za večje ali debelejše kovine. To je hkrati tehnika, ki se jo je enostavno naučiti, hkrati pa hitrejša tehnika za izvajanje. Čeprav je hitrejši, lahko ustvari manj estetski zvar in je manj trden kot drugi varilni postopki.

TIG varjenje

Inertni plin volfram je splošno znan za varjenje TIG. Gre za metodo, ki namesto taljenja žične palice uporablja neuporabno volframovo elektrodo. To ustvari varilni oblok med volframovo elektrodo, ročno polnilno palico in osnovno kovino. Lahko se uporablja tudi brez polnila, v tem primeru se varilni oblok pojavi samo med volframovo elektrodo in osnovno kovino.

TIG varjenje je metoda varjenja, ki uporablja plin argon in volframovo elektrodo Ta metoda najbolje deluje pri varjenju aluminija in drugih majhnih ali tankih kovin. Ogljikovo jeklo in nerjavno jeklo sta tudi običajna materiala za TIG varjenje. Varjenje TIG, ki je bolj zapleten postopek kot varjenje MIG, zahteva posebno usposabljanje varilcev za izdelavo čistih in natančnih zvarov. Ta metoda je počasnejši od varjenja MIG, vendar omogoča večji nadzor in čistejši zvar.

Prednosti in slabosti varjenja MIG in TIG

Oba načina varjenja MIG in TIG imata prednosti in slabosti. Razumevanje teh prednosti in slabosti lahko pomaga varilcem izbrati najboljšo metodo za delo.

MIG varjenje je lažje in hitrejše, kar ima za posledico manj proizvodnih stroškov. Vendar ponuja manj natančne in šibkejše zvare ter obstaja večje tveganje za navidezno neprivlačne brizganje. Druga možnost je, da TIG varjenje ustvari čistejše in močnejše zvare. Pomanjkljivosti so čas, ki je potreben za učenje in izvedbo pravilnih zvarov, pa tudi višji proizvodni stroški.

Varjenje z različnimi vrstami argona

Različne vrste varilnih del zahtevajo različne vrste plinskih mešanic argona za doseganje najboljših rezultatov. Tukaj je nekaj vrst mešanic argona, ki se običajno uporabljajo za varjenje v ščitu:

Čisti argon

100 % argon (tehnično 99,99 %) se uporablja pri varjenju neželeznih kovin, kot so aluminij, baker in nikelj. Čisti argon je tudi izbira številka ena za TIG varjenje. Ne samo, da čisti argon ščiti zvar pred kontaminacijo, ščiti tudi volframovo elektrodo pred tvorbo volframovih oksidov.

Mešanice argona in ogljikovega dioksida

Najpogostejša vrsta plinov, ki se uporabljajo pri zaščitnem varjenju, je mešanica argona in CO2. Te mešanice so sestavljene iz nekje med 80-95 % argona in 5-20 % CO2. Raven CO2 se poveča glede na debelino varilnega materiala, da se izboljša penetracija zvara. Povečanje vsebnosti CO2 v mešanici plinov bo povečalo tudi možnost brizganja. Te mešanice se najpogosteje uporabljajo za ogljikova, nizkolegirana in nekatera nerjavna jekla.

Mešanice argona in kisika

Druga pogosta vrsta mešanice je argon in kisik. Te mešanice segajo od 95-99 % argona do 1-5 % kisika. Mešanice argona in kisika se uporabljajo za kovine iz ogljika in nerjavečega jekla, da zagotovijo stabilen varilni oblok in nizko stopnjo brizganja.

Mešanice argona, helija in ogljikovega dioksida

Plinske mešanice so na voljo v številnih mešanicah, vključno z:

• 90 % helija, 7,5 % argona in 2,5 % CO2
• 66 % argona, 26,5 % helija in 7,5 % CO2
• 66,1 % argona, 33 % helija in 0,9 %CO2

Te mešanice se uporabljajo za varjenje nerjavnega jekla, ogljika in nizko legiranega jekla.

Nevarnosti argona

Argon je razmeroma varen plin za uporabo v procesu varjenja, ker ni vnetljiv in netoksičen. A čeprav je varnejši od večine plinov, lahko argon predstavlja nevarnost, če ne upoštevamo določenih varnostnih ukrepov. Največja nevarnost pri delu z argonom je zadušitev. Ker argon izpodriva kisik, lahko povzroči zadušitev, če ga ne uporabljate v prostoru z veliko prezračevanja.

Brez ustreznega prezračevanja lahko argon povzroči:

• Hitro dihanje
• Pekoč občutek v nosu in grlu
• Glavobole
• Zaspanost
• Omotičnost
• Zmedenost
• Slabost
• Tresenje
• Bruhanje
• Nezavest
• Smrt

Če pride do čezmernega vdihavanja argona, je pomembno, da se čim prej premaknete v prostor s svežim zrakom. Če je težko dihati, je treba dodati kisik. Če oseba ne diha, jo prenesite na svež zrak in uporabite metode umetnega dihanja (kot je oživljanje). Poklicati je treba tudi nujno medicinsko pomoč.

Sklep

Argon je stabilen, negorljiv in nestrupen plin. Je idealen zaščitni varilni plin, ker razprši kontaminantne elemente v ozračju in ščiti zvare pred oksidacijo in korozijo. Argon kot zaščitni plin proizvaja čistejše in močnejše zvare. Varilci uporabljajo regulatorje in merilnike pretoka za nadzor pretoka argona iz rjeklenke za plin v varilni gorilnik.

• VIR (1) Adams Gas
• VIR (2) Technology student
• VIR (3) Halverson CTS

Kaj je avtomatska varilna maska?

Danes na varilnih maskah obstajata dve glavni vrsti leč: pasivne leče in samozatemnitvene leče. Maske s pasivnimi lečami so danes praktično klasične. Pravzaprav je za tiste, ki niso veliko varili, to morda edina vrsta maske, ki jim pride na misel. Te maske imajo lečo, ki filtrira ultravijolično in infrardečo svetlobo s trajno zatemnjenim fiksnim odtenkom. Ker je leča pretemna, da bi videla skozi njo, ko varilni oblok ni osvetljen, bo uporabnik obrnil sprednjo ploščo maske navzgor, ko bo premikal varilni aparat, nato pa jo obrnil nazaj navzdol, preden bo sprožil oblok. Maske s samozatemnitvenimi lečami odpravljajo potrebo po spreminjanju položaja prednje plošče. Leča bo zagotovila nizko raven sence, ko je neaktivna (običajno #3 ali #4). Takoj ko zažgete lok, bodo senzorji zaznali svetlobo in zatemnili lečo. Ko se oblok ustavi, bo leča ponovno svetla.

Maske s samodejno zatemnitvijo so postale norma in so na splošno boljša izbira v primerjavi z maskami s pasivnimi lečami. Ponujajo tudi veliko različnih možnosti. V prispevku preverimo, na kaj je treba paziti, kako jo pravilno nastaviti in nenazadnje, kako vzdrževati avtomatske varilne maske.

Izberite pravi reakcijski čas leče

Če imate samozatemnitveno masko, ki ustreza standardoma ANSI Z87.1 in CSA Z94.3, morate zaščititi oči pred poškodbami. Tudi če leča ni zatemnjena, ima še vedno vgrajeno zaščito pred infrardečo in ultravijolično svetlobo – in prav to lahko poškoduje vaše oči. Vendar lahko čas, ki je potreben, da leča potemni, vpliva na vaše udobje. Vsaka kakovostna maska se bo zatemnila v milisekundah, preden bodo vaše oči imele čas zaznati svetlobo iz loka. Če varite le malo, vam bo morda ustrezala cenejša maska, ki ima odzivni čas leče na 1/3600 sekunde. Toda če večji del dneva porabite za varilni projekt, lahko leča, ocenjena na to hitrost, še vedno povzroči obremenitev oči in utrujenost. V takih primerih je bolje izbrati masko s hitrejšim odzivnim časom. Maska z oceno hitrosti reakcije 1/20.000 sekunde bo poskrbela, da bo vašim očem bolj udobno tudi med daljšim delovnim dnevom.

Leče s fiksnim ali spremenljivim senčenjem

Nekatere varilne maske s samozatemnitvenimi lečami samodejno potemnijo lečo na odtenek #10, kar je običajen odtenek za pasivne leče. Če se v glavnem držite ene vrste varjenja ali če ohranjate konstantno amperažo, bo morda ta vrsta maske zadostovala. Toda če na primer preklapljate med MIG in TIG, raje izberite masko s spremenljivimi odtenki namesto take s fiksnimi. Te maske imajo vrsto odtenkov, običajno med #9 in #13. To vam omogoča, da še vedno vidite, kaj počnete, tudi ko se spremeni svetlost varilnega obloka.

Preverite nastavljive zakasnitve in nadzor občutljivosti

Tudi če avtomatske varilne maske za začetnike morda nimajo nadzora občutljivosti in zakasnitve, so lahko dragocena oprema. Nastavljiv nadzor občutljivosti vam omogoča, da izberete, katero raven svetlosti mora leča zaznati, preden potemni. Če so v bližini drugi varilci in nimate nastavljivega nadzora občutljivosti, lahko njihovi loki sprožijo odzive vaše maske. Poleg tega, če varite TIG, nižje amperaže morda ne bodo sprožile maske s previsoko nastavljenim nadzorom občutljivosti.

Koristna je tudi možnost prilagajanja zakasnitve. S tem nadzorom lahko prilagodite, kako dolgo ostane leča temna po tem, ko se oblok ustavi. Krajši zakasnitveni čas je lahko koristen, ko varite z vpenjalko, saj lahko hitreje prestavite varilni aparat. Pri varjenju z večjo amperažo je morda boljša daljša zakasnitev do sekunde, da se bazen ohladi.

Izberite vidno polje in število senzorjev

Varilni pokrovi so na voljo z različnimi velikostmi vidnega polja. Navsezadnje je velikost, ki jo izberete, v resnici odvisna od tega, katera vam je najbolj všeč. Vendar imajo večje velikosti vidnega polja nekaj prednosti. Z izboljšanim perifernim vidom lahko dobite boljšo predstavo o tem, kje ste, ko delate na večjih zvarnih sklopih. Prav tako olajša varjenje iz položaja. Nekatere poceni samozatemnitvene maske so opremljene z enim ali dvema senzorjema. Je pa idealna maska s štirimi senzorji. Več senzorjev pomeni večjo pokritost. Če pride do bliskavice, ko varite izven položaja, maska z dvema senzorjema tega morda ne bo zaznala in ne bo potemnila, maska s štirimi senzorji pa bo verjetno ujela vsak blisk in ustrezno zatemnila lečo.

Upoštevajte vir napajanja in položaj nadzorne plošče

Brez vira energije vam maska ne bo veliko koristila. Običajno bo maska uporabljala baterije, sončne celice ali oboje. Uporaba obeh je najboljši način, saj lahko sončne celice pomagajo podaljšati življenjsko dobo baterije.

Druga stvar, ki jo je treba upoštevati, je lokacija kontrolnikov. Zunanja nadzorna plošča omogoča spreminjanje nastavitev, ne da bi odstranili masko, kar je lahko priročno. Njihov položaj na zunanjosti pa pomeni, da se lažje poškodujejo. Notranje kontrole so bolj zaščitene, vendar manj priročne za prilagajanje.

Kako pravilno nastaviti avtomatsko varilno masko

Najprej morate postaviti masko na čisto in čisto površino. Dvignite sprednji del varilne maske, jo zavihtite čez naglavni trak in se prepričajte, da je baterija pravilno nameščena. Naslednja stvar, ki jo morate storiti, je prilagoditi čas zakasnitve ščita. To se, kot že zapisano, nanaša na količino časa, ki ga ščit potrebuje, da se spremeni iz zatemnjenega stanja v svetlejše stanje. Pri mnogih najbolj priljubljenih varilnih maskah s samodejnim zatemnitvijo lahko zakasnitev prilagodite s premikanjem stikala na notranji strani ščita. Odvisno od vrste maske, ki jo imate, je mogoče zakasnitvene čase prilagoditi od 0,25 do 0,35 sekunde pri hitri nastavitvi in od 0,6 do 0,8 sekunde pri počasnejši nastavitvi. Uporabljena zakasnitev je bolj osebna želja, prilagodite količino zakasnitve, ki vam ustreza.

Nastavitev senčenja lahko prilagodite z nastavitvenim gumbom. Pri mnogih samozatemnitvenih maskah je ta gumb lahko nameščen na levi strani varilne maske. Omogoča, da varilec prilagodi intenzivnost teme glede na vrsto varjenja, ki ga izvaja. Varilci naj vedno uporabljajo najtemnejši odtenek, ki je priporočen za določeno vrsto varjenja. Ko menite, da ste varilno masko prilagodili svojim željam, si jo nadenite in prilagodite naglavni trak, da zagotovite, da se varilna maska še vedno pravilno prilega. Prav tako morate spustiti masko in prilagoditi kot, dokler ne vidite skozi ščit brez ovir. Preden začnete z varjenjem, preizkusite samozatemnitveni ščitnik maske, da se prepričate, ali je pravilno nastavljen. Če je vaša varilna maska pravilno nastavljena, bo steklo potemnilo, čeprav vaša glava ni obrnjena proti obloku. Če vaša leča iz kakršnega koli razloga ne potemni popolnoma, ne uporabljajte te varilne maske.

Vzdrževanje samodejnih zatemnitvenih varilnih mask

Čisto na koncu preverimo še, kako avtomatsko varilno masko pravzaprav vzdrževati. Ker se maske malenkostno razlikujejo, smo kot primer vzeli Lincoln Electric varilne maske, ki jih najdete tudi v naši ponudbi.

Samodejni filter

Maske s samodejno zatemnitvijo Lincoln Electric vsebujejo vložek s filtrom za samodejno zatemnitev (ADF). Samozatemnitveni filtri v maskah Lincoln Electric so zasnovani za zaščito uporabnika pred ultravijoličnimi in infrardečimi žarki tako v temnem kot v svetlem stanju. Večina maska in spodnje karakteristike:

Moč

Večina varilnih mask Lincoln Electric se napaja s sončno energijo in ima rezervno baterijsko napajanje, ki je potrebno za napajanje funkcije samodejnega zatemnitve. Pred uporabo je potrebna vgradnja baterije. Baterije se nahajajo na vrhu kartuše ADF.

Polnjenje s sončno energijo in rezervno napajanje baterije

Masko lahko za polnjenje postavite na sončno svetlobo. Maske ne shranjujte dlje časa v temni omari ali drugem prostoru za shranjevanje. Med varjenjem oblok polni tudi ADF kartušo. Tudi baterije morajo delovati. Večina Lincoln Electric varilnih mask ima funkcijo Battery Test, ki se nahaja na notranji strani maske. Zamenjajte baterije, ko sveti lučka LOW BATTERY.

POMEMBNO: PRED VARJENJEM VEDNO PREVERITE, ALI JE KARTUŠA ADF NAPOLNJENA.

Pred varjenjem preverite, ali je kartuša ADF popolnoma napolnjena in deluje pravilno. Vedno upoštevajte priporočila proizvajalca, vendar svetujemo naslednje:

Pred varjenjem preizkusite svojo kartušo za senčilo, tako da sprednji del kartuše usmerite proti svetlemu viru svetlobe, nato pa s prsti hitro pokrijete in odkrijete senzorje. Kartuša mora za trenutek potemniti, ko je senzor izpostavljen. Drugi načini testiranja vključujejo kratek pogled v sonce ali uporabo svetilke, da ugotovite, ali žarki potemnijo lečo.

Kako nastavite nivo senčenja?

Samozatemnitvene maske Lincoln Electric imajo odtenke od 7-13 ali 9-13. V bistvu velja, da višja kot je stopnja senčenja, manj svetlobe prehaja skozi lečo. Stopnje senčenja je mogoče prilagoditi z gumbom za nadzor senc, ki se nahaja na zunanji strani maske.

Nega in vzdrževanje maske

Zamenjava sprednje pokrovne leče: zamenjajte sprednjo pokrovno lečo, če je poškodovana – počena, umazana ali luknjičasta. Postavite prst ali palec v vdolbino (C) na spodnjem robu pokrovne leče in upognite lečo navzgor, dokler se ne sprosti z robov, označenih z A in B. (Glejte sliko 1). Uporabljajte samo nadomestne sprednje pokrovne leče, ki jih je določil proizvajalec.

Zamenjajte notranjo pokrovno lečo: če je poškodovana (razpokana, umazana ali luknjičasta). Postavite noht v vdolbino nad okencem za pogled na kartušo in upognite lečo navzgor, dokler se ne sprosti z robov okna za pogled na kartušo.

Zamenjajte kartušo za senčilo (glejte sliko 2)

Nameščanje novega vložka: Vzemite nov vložek za senčenje in speljite kabel naprave za nadzor senčenja pod žično zanko, preden vstavite vložek v pritrdilni okvir znotraj maske. Zategnite žično zanko navzdol in se prepričajte, da je sprednji rob zanke (D) pravilno pritrjen pod zadrževalnimi ušesi (E), kot je prikazano na (slika 3). Napravo za nadzor senčenja namestite v notranjost maske, tako da gred štrli skozi luknjo. Napravo za nadzor senčenja pritrdite na školjko. Na zunanji strani maske potisnite gumb za upravljanje senčenja na gred.

Namestitev povečevalne leče: odpnite žično zanko (D) z zadrževalnih ušes (E) in premaknite tečaj navzgor. Postavite povečevalno lečo na vidno območje samodejnega podajalnika in jo pritrdite z žično zanko.

Čiščenje: masko očistite z mehko krpo. Redno čistite površine kartuš. Ne uporabljajte močnih čistilnih raztopin. Očistite senzorje in sončne celice z raztopino milnice in čisto krpo ter obrišite do suhega s krpo, ki ne pušča vlaken. Kartuše senčila NE potapljajte v vodo ali drugo raztopino.

Žarki lahko poškodujejo oči in opečejo kožo, zato pred varjenjem:

• Vedno preglejte masko in lečo filtra, da se prepričate, ali sta pravilno nameščena, v dobrem stanju in nepoškodovana.
• Preverite, ali je prozorna leča čista in varno pritrjena na masko.
• Pod varilno masko in zaščitno obleko vedno nosite zaščitna očala, da zaščitite kožo pred sevanjem, opeklinami in brizganjem.
• Prepričajte se, da optično sevanje iz oblokov drugih varilcev v neposredni bližini ne vstopi izza maske in filtra za samodejno zatemnitev.

Za več informacij vas vabimo, da nas pokličete ali pišete na info@sqs.si

• VIR (1) Welding pros
• VIR (2) Midsouth supply
• VIR (3) Lincoln Electric