All posts by : admin

Varilci se morajo soočiti s številnimi fizikalnimi in kemičnimi nevarnostmi, zaradi katerih potrebujejo osebno zaščitno opremo. Delodajalci so dolžni zagotoviti, da so njihovi zaposleni dobro opremljeni in usposobljeni za ravnanje v primeru nevarnosti, ki predstavljajo potencialno tveganje za njihovo zdravje. Najprej preverimo nekaj glavnih težav, s katerimi se morajo varilci običajno soočiti, potem pa zapišemo, kakšna je optimalna zaščita pri varjenju.

Katere nevarnosti prežijo pri varilskem delu

Leteči delci

Delci in hlapi, ki nastanejo med varjenjem, so potencialno nevarni pri vdihavanju. Večina varilcev je med obdelovalnimi procesi izpostavljena tem hlapom, kar je običajno glavni vzrok za težave z dihanjem. Astma, oslabljeno delovanje pljuč, kronični bronhitis in kožne opekline so nekatere od pogostih težav, povezanih z zdravjem pri delu. Ustrezna uporaba zaščitnih oblačil in zaščitne opreme, kot so maske in rokavice, pomaga preprečiti stik kože s temi delci v zraku.

Izpostavljenost kemikalijam

Varilci se morajo ukvarjati s kemikalijami, kot so tekočine za obdelavo kovin. Ker so te tekočine za obdelavo kovin zaskrbljujoče nevarne in vsebujejo škodljive delce, morajo zaposleni sprejeti preventivne ukrepe, da bo delo varno. Ustrezna zaščitna obleka, kot so škornji, rokavice, maske in varilni kombinezoni, lahko pomaga delavcem, da ostanejo zaščiteni pred nevarnostmi na delovnem mestu.

Električni šok

Orodja, ki se uporabljajo pri obločnem varjenju, morajo operaterje zaščititi pred električnimi udari. Električni udari veljajo za običajno nevarnost na delovnem mestu, ki ogroža življenje. Ta nevarnost se večinoma pojavi, ko se delavci hkrati dotaknejo dveh kovin, nabitih z elektriko. Natančen pregled delovnega mesta za odkrivanje potencialne nevarnosti električnega udara lahko privede do boljšega delovnega okolja. Osebna zaščitna oprema lahko dodatno izboljša varnostne razmere.

Požar in eksplozije

Obločno varjenje ustvarja visoko temperaturo, ki vodi do potencialne nevarnosti požara in eksplozije. Prava nevarnost ni oblok, ampak iskre, brizganje in toplota, ki nastanejo med delovanjem. Vnetljive materiale je treba vedno odstraniti z delovnega mesta.

Zakaj je zaščita pri varjenju nujna?

Rezanje in varjenje lahko povzročita veliko nevarnost med delom. To lahko vključuje vaš stik s sevanjem (ultravijolično, modro in infrardečo svetlobo). Lahko pa ste tudi v bližini plinov in hlapov, žlindre, prekomerne vročine in drugega. Ker lahko te nevarnosti povzročijo poškodbe, opekline in smrt, morate ves čas nositi pravo osebno zaščitno opremo.

Osebna zaščitna oprema je nujna v industriji, kot je varjenje, ki predstavlja stalno nevarnost zaradi varilnega procesa, ki vključuje vročino, sevanje in odboj.

Zaščita pri varjenju glede na dele telesa

Zaščita obraza

Standardna praksa za osebno zaščitno opremo, ki zadeva zaščito oči in obraza, vključuje kombinacijo opreme, v katero sodijo varilna maska, obrazni ščiti in zaščitna očala.

Kar zadeva zaščito oči, so vedno potrebni ustrezni filtri ali leče. Najprimernejši odtenek filtra skupaj z drugimi vidiki osebne zaščitne opreme za varjenje določa Evropska agencija za varnost in zdravje pri delu EU OSHA (1).

Maske so obvezne za zaščito obraza, čela, vratu in ušes. Ta zaščita je potrebna za preprečevanje poškodb zaradi neposredne sevalne energije in brizganja zvara. Zaščitne maske in filtrske plošče so zasnovane tudi za zaščito pred obločnimi žarki in iskrami pri varjenju. Ti pa ne ščitijo varilca pred drobci žlindre, drobci brusa, ščetinami žičnih koles itd., ki lahko odskočijo pod masko in povzročijo poškodbo. Zato je potrebno še nošenje ustreznih zaščitnih ščitov ali očal.

Zaščita sluha

Industrijski hrup se pogosto spregleda kot nevarnost pri delu, saj očem ni viden. Vendar pa je ogromno število varilcev po svetu letno izpostavljenih potencialno škodljivim ravnem hrupa. Pri nas Pravilnik o varovanju delavcev pred tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu (2) določa standarde izpostavljenosti hrupu pri delu. Priporoča, da se izpostavljenost delavcev hrupu zmanjša na raven, ki je enaka 85 dBA za osem ur, da se zmanjša izguba sluha, ki jo povzroča hrup. Ušesni čepki in glušniki so običajna oprema za zaščito sluha. Pomembno je vedeti, da so glušniki učinkovitejši pri zmanjševanju visokofrekvenčnega hrupa, medtem ko so ušesni čepki učinkovitejši pri zmanjševanju nizkofrekvenčnega hrupa.

Roke

Varjenje je otipljiv projekt. Udobne, ognjeodporne varilne rokavice bodo v veliki meri pripomogle k osredotočenosti in produktivnosti varilca. Zaščita je ključna. Vaše roke delajo v neposredni bližini loka, izpostavljene so intenzivni vročini in sevanju. Pomembno pa je tudi ohranjanje spretnosti, zlasti pri TIG varjenju. S toliko razpoložljivimi možnostmi danes na trgu je mogoče najti pravo velikost in slog, ki ustreza skoraj vsakemu varilcu ali aplikaciji.

Rokavice za varjenje MIG in težke varilne rokavice so izdelane za zaščito pred vročino in brizganjem. Poiščite rokavice z močnimi šivi, ognjevarno konstrukcijo in več plastmi izolacije. Nekatere težke varilne rokavice imajo silikonske zaplate za dodatno zaščito pred vročino in brizganjem. Standardne varilne rokavice MIG so pogosto narejene iz usnja in nudijo več spretnosti in manj izolacije kot težke varilne rokavice. Težje MIG rokavice so podložene, lahke do srednje obremenitve pa so brez podloge.

TIG varilne rokavice združujejo fleksibilnost in vzdržljivost. Za večjo spretnost so TIG rokavice brez podloge in izdelane iz mehkega, toplotno odpornega usnja, kot je jelenova ali kozja koža. Večina se strinja, da se morajo TIG rokavice tesno prilegati, tako da lahko brez težav manevrirate z elektrodami.

Varilna oblačila

Kot velja za zaščito za obraz in oči med varjenjem, se lahko najprimernejša oblačila razlikujejo glede na konkreten var, ki ga izvajamo. Zadostna pokritost in materiali za zaščito pred iskrami, brizgi in opeklinami zaradi sevanja so glavni cilji za varna oblačila pri varjenju. To pomeni, da mora biti pokrito celotno telo, kar bo preprečilo tudi opekline zaradi UV in infrardečih žarkov.

Temna oblačila iz volne, težkega bombaža ali usnja so idealna zaradi svoje sposobnosti, da preprečijo odboj svetlobe pod masko in v oči. Ti materiali tudi zmanjšujejo tveganje kvarjenja in taljenja. Pomembno je tudi, da rokavi niso zavihani, da ni žepov iz blaga in da hlače nimajo manšet, saj se v njih lahko naberejo vroči delci.

Pri varjenju so obvezne tudi ognjevarne rokavice, ki so lahko v obliki usnjenih varilskih rokavic, priporočljiva pa je tudi zaščitna manšeta. Manšeta bo zaščitila roke varilca, izolirana podloga pa bo dodatno preprečila opekline zaradi sevanja.

Zaščita stopal

Noge morate nujno zaščititi s pravimi škornji. Čeprav morate nositi škornje, morajo biti usnjeni, z visokim vrhom in z jekleno konico. Poleg tega morajo biti v dobrem stanju. To bo pomagalo zaščititi vaše gležnje in stopala pred poškodbami.

Če ste na območju žlindre ali močnega iskrišča, poskrbite, da boste uporabljali tudi ognjevarne ščitnike za škornje. Uporabite lahko tudi usnjene naramnice, ki jih pripnete okoli nog hlač in jih povlečete preko vrhov škornjev, da iskre ne morejo priti v čevelj in vam opeči kože.

Pravila skladnosti zahtevajo, da ne nosite hlač z manšetami. Prepričajte se, da spodnji deli hlač pokrivajo vrhove vaših škornjev, da leteča kovina in iskre ne morejo priti v notranjost. Vendar pa hlačnic NE zatlačite v škornje. Vedno nosite usnjene delovne čevlje, ki so v skladu z lokalnimi varnostnimi standardi. Delovni škornji za varjenje nudijo dodatno zaščito na vrhu vašega stopala, ščitijo vaše vezalke pred iskrami in ščitijo kost pred težkimi predmeti. Če med delom občasno varite, boste morda želeli razmisliti o toplotno odpornem usnju. Škornji lahko zaščitijo pred iskrami in brizganjem ter niso tako dragi kot škornji za varjenje.

Ostala zaščitna oprema

Jakne

Varilci že desetletja nosijo usnjene jakne. Nudijo odlično vzdržljivost in odpornost proti ognju pri srednjih in težkih aplikacijah. Težava je edino v tem, da vam lahko hitro postane vroče. Kljub temu usnje ponuja najboljšo kombinacijo vzdržljivosti in zaščite. Nekateri proizvajalci ponujajo jakne z usnjenimi deli, ki ščitijo področja, ki so drugje izpostavljena bombažu, ki je najbolj odporen proti vročini in ognju.

Jakne, izdelane iz zaščitenih ognjeodpornih tkanin, združujejo vzdržljivost in zaščito usnja z lahkotnostjo bombaža.

Predpasniki in narokavniki

Če ga nosite pod jakno, lahko varilni predpasnik nudi dodatno zaščito za noge in prsni del. Kombinirajte ga z ognjevarno majico in usnjenimi rokavi za zaščito med lahkim varjenjem.

Respiratorji

Taljenje kovine oddaja mešanico hlapov. Nošenje respiratorja je dober način, da preprečite vstop le-teh v pljuča. Poiščite respiratorje, zasnovane tako, da se prilegajo pod varilno masko in filtrirajo drobne delce kovine, ki se dvignejo v zrak med obločnim varjenjem.

Sklep

Varnost je torej najpomembnejša pri vsakem delu in to ni nič drugače pri varjenju, ko upoštevamo vročino in materiale. Opekline so najpogostejša poškodba pri obločnem varjenju, obstaja pa nevarnost sevanja in električnega udara. Ne glede na kakovost vaše osebne zaščitne opreme ne smete izvajati varjenja brez ustreznega usposabljanja.

• VIR (1) EU OSHA
• VIR (2) PISRS
• VIR (3) Producer

Če tudi vi varite, za hobi ali profesionalno, ste se najbrž še spraševali, ali izbrati inverterski ali transformatorski varilni aparat. Ker tudi mi pogosto dobivamo taka vprašanja, smo se odločili, da v tokratnem prispevku opišemo karakteristike in glavne razlike obeh vrst aparatov. Glavno vprašanje je torej, kaj je inverterski varilni aparat in kaj transformatorski?

Glavna razlika je v tem, da je inverterski varilni aparat bistveno učinkovitejši in lažji. Toda transformatorski varilni stroji so dolgoročno zanesljivejši in primernejši za težje pogoje. Odgovor zato ni tako enostaven, kot si mislite. Nekateri varilci prisegajo na transformatorski aparat, drugi pa se ne bi nikoli odrekli udobju inverterskega stroja, ne glede na vse.

Seveda obstaja veliko več razlik in zato smo pri SQS podrobno razčlenili obe tehnologiji, da se se boste lažje odločili, katera najbolj ustreza vašim potrebam.

Inverterski varilni aparati

Ti aparati uporabljajo sodobno tehnologijo za izboljšanje učinkovitosti in so precej lahki. Poleg tega lahko inverterski aparati izboljšajo kakovost obloka in zagotovijo dragocene funkcije, ki so bile nemogoče s starimi transformatorskimi različicami.

Kaj je inverterski varilni aparat?

Inverterski varilnik je varilni stroj, ki uporablja polprevodniške elektronske dele za izboljšanje učinkovitosti pretvorbe električnega toka. Inverterski varilni aparati so lahki, prenosni in običajno zelo kompaktni.

Pogosto vključujejo številne digitalne funkcije za nadzor obloka. Uporabljajo strojno in programsko opremo za nadzor stabilnosti obloka, frekvence, širine stožca obloka, profila kroglice, začetne in končne jakosti toka, ravnovesja izmeničnega toka, pretoka zaščitnega plina, povratnega žganja žice, induktivnosti in nastavitev za številne druge spremenljivke pri varjenju.

Skoraj vedno vključujejo digitalni zaslon, ki vam pomaga pri vseh nastavitvah, kar imajo tudi nekatere sodobne transformatorske enote. Digitalni krmilniki torej ne pomenijo nujno, da aparat uporablja invertersko tehnologijo.

Kako deluje inverterski aparat?

Inverterske enote delujejo tako, da povečajo vhodno frekvenco moči s 50 Hz na 20.000 – 100.000 Hz. Ta visokofrekvenčni tok zahteva drastično manjše jedro transformatorja kot aparati na osnovi transformatorjev. Stara tehnologija je dimenzionirala transformator za uporabo standardne frekvence AC 50–60 Hz, ki je na voljo v stenski vtičnici.

Ker inverterske različice uporabljajo elektronska stikala, ki vklopijo in izklopijo napajanje do 1 milijon-krat na sekundo, ta tehnologija omogoča inverterju, da znatno poveča frekvenco izmeničnega toka.

Z uporabo višje frekvence torej inverterske enote “napajajo” jedro veliko hitreje, 100.000-krat na sekundo namesto 60-krat na sekundo. To omogoča manjše jedro brez izgube izhodne moči, zaradi česar so veliko bolj učinkoviti.

Kaj je tehnologija IGBT?

Bipolarni tranzistorji z izoliranimi vrati ali IGBT so polprevodniška tehnologija s tremi priključki, ki se uporablja za visoko učinkovito preklapljanje električne energije. IGBT-ji so bili zasnovani za izpolnjevanje povpraševanja po sintetiziranju kompleksnih valovnih oblik in se uporabljajo za več kot le varilne stroje.

Sisteme IGBT lahko najdete v električnih vozilih, vlakih, hladilnikih, klimatskih napravah itd. Je drugi najbolj razširjen tranzistor moči na svetu.

IGBT-ji imajo pomembno prednost pred prejšnjimi sistemi MOSFET, zlasti pri visokonapetostnih in visokotokovnih sistemih v varilnih strojih. Torej so inverterski varilci s tehnologijo IGBT bolj vzdržljivi od inverterskih varilcev na osnovi MOSFET.

Prednosti in slabosti inverterskih aparatov

Prednosti

• Lažji in kompaktni
• Visoka učinkovitost
• Manjša poraba energije
• Zahteva odklopnik nižje nazivne vrednosti
• Cenejša oprema
• Boljša stabilnost obloka
• Veliko število digitalnih funkcij za nadzor obloka
• Daljši delovni cikel
• Omogoča stroju izvajanje večpostopkovnih zvarov

Slabosti

• Nižja pričakovana življenjska doba
• Zahtevni za popravilo
• Manj robusten in ga je lažje poškodovati zaradi občutljive elektronike
• Le specializirani inverterski aparati lahko učinkovito uporabljajo elektrodo E6010

Transformatorski varilni aparati

V resnici ima vsak varilni aparat v sebi transformator – tudi inverterske enote. Vendar transformatorski varilni aparati ne uporabljajo napredne tehnologije za zmanjšanje velikosti jedra.

Ko torej govorimo o varilnem aparatu na osnovi transformatorja ali transformatorskega jedra, mislimo na staro tehnologijo obsežnih in težkih strojev.

Kaj je transformatorski varilni aparat?

Tradicionalni transformator je robusten kos tehnologije z omejenim nadzorom obloka in precej težek. Tako se danes transformatorske enote uporabljajo predvsem v težki industriji ali kot nepremični delovni stroji v varilnih obratih.

So pa transformatorji izjemno trpežni. Veliko varilnih delavnic še vedno uporablja opremo, ki je lahko stara več kot 50 let. Ker pa je njihovo transformatorsko jedro ogromno in težko, jih je težko premikati in skoraj nemogoče transportirati.

Kako deluje transformator?

Transformatorski varilni aparati uporabljajo “spadajoči transformator”. Ta preprosta tehnologija vzame visokonapetostni tok z nizko amperažo in ga spremeni v nizkonapetostni tok z visoko amperažo. Tako visokonapetostni vhod izmeničnega toka (110 V, 220 V, 380 V itd.) s tokom nizke amperaže (30 A, 40 A, 60 A itd.) postane 17 V–45 V pri 200 A–600 A.

Jedro transformatorja je sestavljeno iz treh delov:

Primarna tuljava – navitje bakrene žice, priključeno na glavno vhodno napetost iz napajalnika.

Sekundarna tuljava – navitje, povezano z varilnimi vodi. Ta tuljava ima manj žice kot primarna tuljava. Ko torej magnetno polje iz primarne tuljave inducira elektriko v sekundarno tuljavo, se napetost in amperi obrnejo. To je bistvo sistema padajočega transformatorja.

Jedro – koncentrira magnetno polje, proizvedeno v primarni tuljavi, v sekundarno tuljavo.

Transformatorske enote oddajajo samo izmenični tok, razen če imajo most usmernikov. Dodani usmerniki blokirajo eno od dveh polaritet v izmeničnem toku, pri čemer pustijo čisti enosmerni (DC) izhod, ki je prednosten za večino tipov varjenja.

Prednosti in slabosti transformatorskih varilnih aparatov

Prednosti

• Preizkušena tehnologija z dolgo tradicijo
• Enostavna oblika brez digitalnih elementov
• Zanesljivost
• Enostavnejši za popravilo in vzdrževanje kot inverterski aparati

Slabosti

• Težki aparati
• Masivni
• Včasih morajo biti varilni kabli zelo dolgi, ker je stroj težko premikati, kar lahko privede do padca enosmernega toka
• Manj stabilen oblok v primerjavi z inverterji
• Nizek delovni cikel v prenosnih transformatorskih varilnikih
• Omejeno število funkcij za nadzor obloka
• Dragi aparati

Kaj torej izbrati – inverterske ali transformatorske varilne aparate?

Poglejmo, kaj bo boljša izbira glede na spodnje parametre.

Izvedba

Transformatorski aparati zagotavljajo razmeroma spodoben oblok, inverterske enote pa oddajajo stabilnejši oblok z boljšo doslednostjo. Ker transformatorsji ne morejo spremeniti obloka v realnem času, so nagnjeni k nihanjem napetosti obloka, udarcu obloka in drugim težavam, povezanim z oblokom.

V inverterskih varilnih aparatih notranji mikrokrmilnik nadzoruje IGBT-je, kar omogoča nadzor nad oblokom v realnem času. To zagotavlja zanesljivo konstantno napetost, bolj stabilen oblok in omogoča bistveno več funkcij.

Inverterji torej nudijo boljše delovanje. Profesionalci imajo koristi od manjšega čiščenja po varjenju, enakomerne penetracije in doslednega profila kroglice. Začetniki imajo koristi od loka, ki ga je lažje nadzorovati.

Zanesljivost in pričakovana življenjska doba

Medtem ko so inverterji v zadnjih 30 letih doživeli pomembne izboljšave, so transformatorji še vedno bolj zanesljivi. Ni inverterskega aparata, ki bi trenutno deloval več kot 30 let, še vedno pa najdemo tranformatorje v dobrem stanju, ki uspešno delujejo že 50 let.

Vendar to ne pomeni, da varilni aparati z inverterjem niso zanesljivi. Kakovostni inverterski varilci imajo podaljšano garancijo (5 let ali več) in večina preživi garancijsko dobo. Toda transformatorski varilci imajo daljšo pričakovano življenjsko dobo

Stroški

Inverterski varilni aparati so bili dragi, ko so se prvič pojavili. Toda danes so bistveno cenejši od transformaterjev, razen če kupite rabljeno opremo.

Inverterji so danes cenovno dostopni vsakomur. Kar je nekoč stalo več tisoč evrov, je zdaj ocenjeno na le nekaj sto dolarjev ali manj. Seveda je cena odvisna od več dejavnikov, kot sta znamka stroja in kakovost izdelave. Vendar ni mogoče zanikati vpliva inverterjev na trg. Proizvajalci tako postopoma opuščajo transformatorske varilne naprave in številne blagovne znamke jih ne proizvajajo več.

Varilna okolja

Transformatorji bolje obvladajo prašna in vlažna okolja kot inverterji, vendar morate upoštevati oceno varnosti vaše naprave in navodila za uporabo. Številni inverterski varilni aparati so recimo bolje ocenjeni za vprašljive pogoje kot transformatorske enote.

Poleg tega veliko starejših transformatorjev ne vključuje naprave za zmanjševanje napetosti (VRD). Ta zmanjša napetost odprtega tokokroga (OCV) na varne ravni, da prepreči nenameren električni udar operaterja. Tako lahko varite v neugodnih pogojih, kot so utesnjeni prostori, visoka vlažnost in mokri prostori, brez nevarnosti električnega udara.

Energija

Inverterji so drastično učinkovitejši od starih transformatorskih enot. Oddajajo lahko enako količino energije, medtem ko zahtevajo do 50 % manj vhodne moči. Zato veliko inverterskih naprav podpira standardno domačo vtičnico.

Prenosljivost in teža

Zaradi svoje velike teže se transformatorski aparati najbolje obnesejo kot stacionarni stroji v varilnicah in proizvodnih obratih. Nepraktično je uporabljati težke, zajetne stroje za delo, ki zahteva prenosljivost.

Aparati na osnovi inverterja so mobilni, lahki in prenosni. Poleg tega vam prenosljivost razsmernikov omogoča hitro selitev na novo delovno mesto. Lahko varite v svoji garaži ali aparat naložite v zadnji del tovornjaka in delate nekje drugje.

Delovni cikel (intermitenca)

Običajni transformatorji imajo masivno jedro, ki akumulira toploto zaradi električnega upora. Majhni transformatorji v inverterskih napravah se prav tako segrejejo zaradi upora, vendar lahko zaradi bistveno manjše mase to toploto hitro odvajajo. Zato imajo inverterji pogosto daljše delovne cikle kot stare transformatorske enote.

Poleg tega se majhne električne komponente, kot so PCB plošče v inverterskih varilnih aparatih, ponavadi hitro segrejejo, vendar se lahko ohladijo. Tako boste pogosto videli inverterske enote z ventilatorskimi sistemi in rešetkami za pretok zraka. Njihove mehanske dele je zaradi majhne mase enostavno ohladiti. Torej, če želite dolg cikel delovanja, je inverterska tehnologija dobra izbira. Vendar se to med posameznimi modeli zelo razlikuje. Obstajajo transformatorji z boljšimi delovnimi cikli kot nekateri inverterji.

Funkcije

Modeli na osnovi transformatorjev se ne morejo kosati s številnimi funkcijami, ki so na voljo pri inverterskih varilnikih. Medtem ko imajo transformatorji svoje načine zagotavljanja bistvenih uporabnih funkcij z mehanskimi metodami, se ne morejo primerjati z vsestranskostjo digitalno krmiljenih pretvornikov.

Na primer, inverterski aparati AC TIG lahko oddajajo različne valovne oblike, kot so kvadratni, trikotni in mehki valovi. Transformatorji so omejeni na preprost sinusni val. Že ta sprememba lahko bistveno izboljša vaše delo. Poleg tega so inverterji uvedli možnost izvajanja impulznega TIG, kar drastično izboljša rezultate pri varjenju tanke kovine.

Inverterska tehnologija omogoča impulzno MIG varjenje, ki zmanjša vnos toplote in brizganje, hkrati pa dosega visoke stopnje nanašanja in vizualno osupljive zvare. Številni inverterski varilci vključujejo način »Synergic« ali »Auto«, ki samodejno posodablja hitrost podajanja žice in napetost v realnem času, kar olajša začetnikom.

Inverterska tehnologija je omogočila tudi združevanje več varilnih postopkov v eni napravi. Tako lahko nosite varilni aparat v velikosti kovčka, ne da bi se preznojili, in imate na voljo AC/DC TIG, MIG, polnjeno jedro in MMA z dvojno napetostnimi vhodi. Poleg tega ima vsak proces številne funkcije za natančno nastavitev, kot so frekvenca in širina impulza obloka, ravnovesje AC, amplituda EN/EP, sila obloka, vroč zagon, induktivnost, nadzor povratnega izgorevanja in druge.

Pogoste težave

Vsi inverterji ne morejo obvladati paličaste elektrode E6010. Ta celulozna elektroda se uporablja za varjenje cevi, varjenje izven položaja in spajanje rjavega jekla. Transformatorji po drugi strani pa nimajo težav z elektrodo E6010, ker imajo visoko OCV, ki zagotavlja zadosten napetostni tlak, da ohrani oblok vzpostavljen. Če morate uporabiti to elektrodo, poiščite inverterske varilne naprave, kjer proizvajalec izrecno navaja, da aparat to podpira.

Ker gre pri tranformatorjih predvsem za stacionarne stroje, je treba za manevriranje po delu uporabljati zelo dolge kable. To ni težava, če uporabljate AC izhod. Toda ker večina varilnih postopkov uporablja izhodno moč enosmernega toka (razen AC TIG), bo napetost padla v dolgih kablih in poslabšala rezultate varjenja.

Sklep

Na hitro lahko rečemo, da je zaradi številnih uporabnih funkcij z inverterskimi aparati veliko lažje variti. Poleg tega so lahki in prenosni. Zaradi nizkih stroškov in boljše stabilnosti obloka imajo največ koristi od inverterskih enot domači mojstri in ljubiteljski varilci. Toda tudi profesionalci imajo veliko koristi od dražjih, vrhunskih inverterskih naprav.

Inverterji imajo torej pomembno prednost pred starimi transformatorskimi enotami. Toda stara transformatorska tehnologija si je prislužila sloves dolgoživosti. Stroji na osnovi transformatorjev lahko trajajo desetletja, saj uporabljajo preprosto, robustno zasnovo brez kakršnih koli digitalnih elementov.

Samo vi se lahko odločite, kateri je najboljši za vas glede na vaše potrebe. Upamo, da ste dobili odgovor na vprašanje “Kaj je inverterski varilni aparat in kako se razlikuje od transformatorskega?” in da vam bodo informacije pomagale pri izbiri. Če potrebujete dodatne nasvete, smo tu, da vam pomagamo!

• VIR (1) ResearchGate
• VIR (2) Seedorff ACME
• VIR (3) CWB Group

Točkovno varjenje se običajno uporablja za varjenje pločevine. Načeloma je to je enostaven postopek, vendar gre večkrat lahko kaj narobe, sploh če nimate izkušenj s tovrstnim varjenjem.

V prispevku bomo pogledali osnove točkovnega varjenja in njegovega delovanja, tipičnih aplikacij, primernih materialov in pogostih težav, na katere lahko naletite.

Kaj je točkovno varjenje?

Točkovno varjenje je vrsta uporovnega varjenja, ki se uporablja predvsem za varjenje dveh ali več kovinskih plošč skupaj. Doseže se s pritiskom in električnim tokom na območju točkovnega zvara. Potrebno toploto ustvarja notranji upor kovine proti električnemu toku.

Električni tok in tlak izvajajo elektrode iz bakrove zlitine, katerih konice so nameščene na nasprotnih straneh kovinskih kosov. Ustvarjena toplota stopi kovino, medtem ko pritisk elektrod stisne staljeno kovino, da nastane zvar.

Točkovno varjenje je tako ime dobilo zato, ker ta metoda varjenja ustvari majhen zvar, ki je videti kot točka.

Za kaj se uporablja točkovno varjenje?

Točkovno varjenje se uporablja za spajanje elektroprevodne pločevine in žičnih mrež. Običajno se uporablja za varjenje tankih kovin. Večinoma se uporablja za izdelavo avtomobilov.

Uporovno točkovno varjenje se uporablja tudi v panogah, kot so vesoljska, železniška, proizvodnja, elektronika, gradbeništvo, baterijska industrija in druge.

Ročni varilni aparat za uporovno varjenje je koristen dodatek v vsaki varilni delavnici. Čeprav ni avtomatiziran, vam lahko pomaga ustvariti zapletene oblike z manj truda v primerjavi s TIG ali MIG varjenjem. Poleg tega je večino del, ki zahtevajo uporovni točkovni zvar, težko opraviti brez njega.

Prednosti točkovnega varjenja

• Uporovno točkovno varjenje omogoča prenos visoke energije na koncentrirano mesto v kratkem času
• Vari vse prevodne kovine
• Izvedba je razmeroma enostavna – zmanjša zahtevano spretnost operaterja
• Prihrani čas in trud v primerjavi z drugimi postopki varjenja
• Je najboljši način za doseganje ustrezne trdnosti zvara s tanko kovino brez prežganja
• Na voljo je veliko vrst elektrod za točkovno varjenje različnih kovinskih zlitin
• Omogoča hitro in učinkovito varjenje
• Elektrode rešujejo problem toplotne prevodnosti tako, da odvajajo toploto stran od točkovnega zvara
• Ustvarja nadzorovane, ponovljive zvare
• Uporaba varilnega toka je zelo učinkovita

Slabosti točkovnega varjenja

• Ne morete točkovno variti kovine, če ena stran ni dostopna
• Uporovno točkovno varjenje lahko utrdi grudo in material okoli nje, kar povzroči razpoke
• Lahko vpliva na kemične in fizikalne lastnosti kovine obdelovanca. Odpornost proti koroziji je lahko ogrožena z nerjavnim jeklom, aluminijem in drugimi kovinami
• Ker dddaja majhne napetosti (1-20 V), lahko vsako nihanje vpliva na kakovost točkovnega zvara
• Odvisno od vrste in debeline kovine so lahko potrebna pogosta popravila

Kako deluje točkovno varjenje?

Oglejmo si postopek točkovnega varjenja, začeli bomo z varilnim aparatom za točkovno (uporovno) varjenje.

Varilni aparat

Bistvo aparata sta napajalnik in varilne elektrode. Transformator poveča izhodno jakost toka na okoli 10–12.000 A, vendar zniža napetost nekje med 1–20 V. Številke se razlikujejo glede na tip, znamko in model aparata. Tipičen prenosni točkovni aparat, ki ga boste verjetno uporabili, bo vključeval tudi transformator, držala za elektrode, elektrode, vzvod in tlačni valj.

Ti ročni aparati za uporovno varjenje imajo manj moči kot industrijska oprema za uporovno točkovno varjenje.

Poravnava obdelovancev in kovinskih plošč

Pred prvim uporovnim točkovnim varjenjem morate obdelovance poravnati. Upoštevajte, da sta možna deformacija in popačenje.

Prvih nekaj točkovnih zvarov je treba postaviti strateško. Če je mogoče, jih razporedite tako, da bo eden preprečil, da bi drugi popačil kovino.

Uporaba pritiska elektrode

Nato morate izbrati vrsto elektrode in pritisniti na točko, kjer želite narediti točkovni zvar. Večino časa lahko uporabite standardne bakrene elektrode. Toda odvisno od varjene kovine boste morda morali uporabiti elektrode iz volframovega bakra, volframa ali molibdena.

Ko natančno namestite konice elektrod na kovino, morate uporabiti pritisk. To dosežete z uporabo vzvoda pri delu s prenosnim točkovnim varilnim aparatom.

Puščanje toka, da teče skozi elektrode

S pritiskom na stikalo lahko tok teče skozi elektrode in v kovinske dele. Notranji upor stopi kovino, medtem ko pritisk elektrod strdi grudo.

Količina toplote, ki jo bo proizvedla kovina, je odvisna od električnega upora kovine, toplotne prevodnosti in trajanja toka. Toplota je izražena z naslednjo enačbo:

Q = I2Rt – “Q” je toplota, “I” je tok, “R” je električni upor, črka “t” pa predstavlja časovno trajanje uporabljenega toka.

Spremenljivke točkovnega varjenja

Celoten postopek točkovnega varjenja je mogoče spremeniti z uporabo različnih tlakov, električnega vnosa in trajanja toka. Te modifikacije vam omogočajo varjenje različnih vrst kovin, debelin in doseganje različnih rezultatov točkovnega varjenja.

Sila elektrode

Sila elektrode stisne kovinske plošče skupaj in uporabiti morate precejšnjo silo, da ustvarite kakovosten zvar. Večja kot je uporabljena sila, manjši je upor zaradi boljšega stika in manj toplote. Torej, če projekt zahteva večjo silo elektrode, morate povečati tok, da izravnate manjši upor v kovini.

Zaradi “gobaste” konice elektrode na točkovnem aparatu pa se kontaktna površina med elektrodo in pločevino z napredovanjem zvara povečuje. To je zato, ker se bo površina kovine preoblikovala, da bo ustrezala obliki konice elektrode, stranice konice pa bodo nato prav tako prišle v stik s kovino. Če želite ohraniti enako silo elektrode na kos med postopkom varjenja, morate uporabljeno silo postopoma povečevati.

Čas stiskanja

Čas stiskanja je interval med trenutkom, ko uporabite silo elektrode, in sprožitvijo toka. Zakasnitev varilnega toka je potrebna, ker vam omogoča, da dosežete ustrezno silo elektrode. Pomaga tudi pri obrabi elektrod, obloku in iztisu medfazne površine.

Medtem ko povečan čas stiskanja izboljša kakovost točkovnega zvara, poveča stroške na točkovni zvar. To je predvsem zato, ker traja več časa in ima za posledico manjše število zvarov na časovno enoto.

Čas varjenja

Čas varjenja je čas, ko skozi kovinske kose teče aktivni električni tok. Izračuna se z uporabo ciklov omrežne napetosti. Čas varjenja je težko določiti, ker je odvisen od reakcije varilne točke.

Dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri določanju časa varjenja:

• Čas varjenja naj bo čim krajši – to preprečuje taljenje, zvijanje in ščiti elektrode
• Varjenje debele pločevine mora povzročiti grudo z velikim premerom
• Če vaša oprema ne more zagotoviti potrebnega varilnega toka in sile elektrode, lahko to nadomestite z daljšim časom varjenja do določene točke
• Pri varjenju pločevine, debelejše od 2 mm, bo morda treba čas varjenja razdeliti na več impulzov, da se izognete prekomerni vročini

Čas zadrževanja

Čas zadrževanja je potreben, da se zvar strdi. To obdobje se začne po koncu časa varjenja, ko so elektrode še vedno pritrjene na kovino.

Elelektrode hladijo zvar tako, da odvajajo toploto stran od mesta. Ne smete pretiravati s časom zadrževanja, ker lahko preveč toplote do elektrod pospeši njihovo obrabo. Poleg tega, če ima zvarjena kovina visoko vsebnost ogljika, lahko podaljšan čas zadrževanja povzroči krhke zvare.

Točkovno varjenje različnih materialov

Točkovno je možno variti številne kovine in zlitine. Toda za doseganje kakovostnih uporovnih zvarov je potreben poseben pristop za vsako vrsto kovine.

Varite lahko:

• Ogljikovo jeklo
• Nerjavno jeklo
• Aluminij
• Baker

Najpogostejše težave pri točkovnem varjenju

Nekatere izmed najbolj izrazitih težav pri točkovnem varjenju so:

• Brizganje zmanjšuje estetiko
• Stroški elektrod se lahko hitro povečajo
• Zmanjšana kakovost zvara zaradi neporavnanosti elektrod
• Hladni zvari so izjemno šibki
• Vdolbina elektrode na kovinski površini
• Varjenje preblizu roba lahko ogrozi kakovost zvara

Točkovno varjenje je torej specializiran postopek, ki se uporablja predvsem za pločevino in dobro služi v posebnih aplikacijah. Toda za razliko od varjenja MIG ali TIG ne more obvladati velikega nabora aplikacij.

VIR (1) TWI Global

VIR (2) Welding Pros

Ne glede na to, ali ustvarjate umetnine ali izdelujete končne dele, plazemsko rezanje ponuja neomejene možnosti za rezanje aluminija, nerjavnega jekla in več. Toda kaj točno se skriva za to razmeroma novo tehnologijo? Najpomembnejša vprašanja razjasnimo v našem kratkem pregledu z najpomembnejšimi dejstvi o plazma rezalnikih in plazemskem rezanju.

Kaj je plazemsko rezanje?

Plazemsko rezanje je postopek, pri katerem se električno prevodne materiale reže s pomočjo pospešenega curka vroče plazme. Tipični materiali, ki jih je mogoče rezati s plazemskim gorilnikom, so:

• jeklo,
• nerjavno jeklo,
• aluminij,
• medenina,
• baker in
• druge prevodne kovine.

Plazemsko rezanje se pogosto uporablja v proizvodnji, pri popravilih in obnovi avtomobilov, industrijski gradnji in razrezu. Zaradi visoke hitrosti in natančnosti rezov ob nizkih stroških se plazemsko rezanje široko uporablja od velikih industrijskih CNC aplikacij do majhnih hobi podjetij, kjer se materiali nato uporabijo za varjenje. Zaradi prevodnega plina s temperaturo do 30.000 °C je plazemsko rezanje tako posebno.

Kako deluje plazemsko rezanje?

Osnovni postopek pri plazemskem rezanju in varjenju je ustvarjanje električnega kanala pregretega, električno ioniziranega plina – tj. plazme – od samega plazemskega rezalnika skozi obdelovanec, ki ga je treba rezati, s čimer se prek ozemljitvenega priključka tvori končno vezje nazaj v plazemski rezalnik. To dosežemo s stisnjenim plinom (kisik, zrak, inertni plin in drugi, odvisno od materiala, ki ga režemo), ki ga z visoko hitrostjo pihamo na obdelovanec skozi usmerjeno šobo. V plinu nastane oblok med elektrodo blizu plinske šobe in samim obdelovancem. Ta električni oblok ionizira del plina in ustvari električno prevoden plazemski kanal. Ker tok iz rezalnega gorilnika plazemskega rezalnika teče skozi to plazmo, oddaja dovolj toplote, da se tali skozi obdelovanec. Hkrati velik del visoke hitrosti plazme in stisnjenega plina odpihne vročo staljeno kovino in loči obdelovanec.

Plazemsko rezanje je učinkovit način rezanja tankih in debelih materialov. Ročni gorilniki lahko običajno razrežejo do 38 mm debelo jekleno pločevino, močnejši računalniško vodeni gorilniki lahko razrežejo do 150 mm debelo jekleno pločevino. Ker plazemski rezalniki proizvajajo zelo vroč in zelo lokaliziran “stožec” za rezanje, so zelo uporabni za rezanje in varjenje plošč v ukrivljenih ali kotnih oblikah.

Prednosti in slabosti plazemskega rezanja

Prednosti

• delovanje enega ali več gorilnikov, odvisno od serije
• rezanje vseh elektroprevodnih materialov
• razrez visoko legiranega jekla in aluminija v srednjih in velikih debelinah
• odlična zmogljivost pri majhnih in srednjih debelinah mehkega jekla
• razrez konstrukcijskega jekla visoke trdnosti z manjšim vnosom toplote
• visoke hitrosti rezanja (do 10-krat višje kot pri gorivu s kisikom)
• poljubna obdelava za srednje in debele pločevine
• plazemsko rezanje zagotavlja avtomatizacijo
• plazemsko rezanje pod vodo omogoča zelo nizko izpostavljenost toploti in nizek nivo hrupa na delovnem mestu

Slabosti

• omejitev uporabe do 160 mm (180 mm) za suho rezanje in 120 mm za podvodno rezanje
• nekoliko širši rob
• relativno visoka poraba energije
• laserji nudijo višjo kakovost rezanja
• dražji od oksiacetilenskih rezalnih sistemov
• pri suhem rezanju možen hrup

Kje se plazemsko rezanje najbolj pogosto uporablja?

Ročne plazemske rezalnike običajno uporabljajo delavnice za obdelavo tankih kovin, vzdrževanje tovarn, kmetijsko vzdrževanje, centri za popravila varjenja, servisni centri za kovine (ostanki, varjenje in demontaža), gradbena dela (npr. zgradbe in mostovi), komercialna ladjedelnica, proizvodnja prikolic, avtomobilov popravilo in umetniška dela (proizvodnja in varjenje).

Mehanizirani plazemski rezalniki so običajno veliko večji od ročnih plazemskih rezalnikov in se uporabljajo v povezavi z rezalnimi mizami. Mehanizirani plazemski rezalniki se lahko integrirajo v sistem za prebijanje, laser ali robotski rezalni sistem. Velikost mehaniziranega plazemskega rezalnika je odvisna od uporabljene mize in portala. S temi sistemi ni enostavno manevrirati, zato je treba pred namestitvijo upoštevati vse njihove komponente skupaj s postavitvijo sistema.

Medtem pa proizvajalci ponujajo tudi kombinirane enote, ki so primerne tako za plazemsko rezanje kot za varjenje. V industrijskem sektorju velja pravilo: bolj ko so zahteve za plazemsko rezanje zapletene, višji so stroški.

Kdaj so bili razviti prvi plazemski rezalniki?

Plazemsko rezanje je nastalo iz plazemskega varjenja v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se je v osemdesetih letih razvilo v zelo produktiven postopek rezanja pločevine in plošč. V primerjavi s tradicionalnim rezanjem “kovina proti kovini” plazemsko rezanje ne proizvaja kovinskih ostružkov in nudi natančne reze.

Prvi plazemski rezalniki so bili veliki, počasni in dragi.

Zato so se večinoma uporabljali za ponavljanje rezalnih vzorcev v načinu množične proizvodnje. Tako kot pri drugih obdelovalnih strojih je bila tehnologija CNC (računalniško numerično krmiljenje) uporabljena v plazemskem rezalniku od poznih 1980 do 1990. Zaradi CNC tehnologije so plazemski rezalniki postali bolj prilagodljivi pri rezanju različnih oblik na podlagi niza različnih navodil, vprogramiranih v numerično krmiljenje stroja. Vendar pa so bili CNC stroji za plazemsko rezanje običajno omejeni na rezanje vzorcev in delov iz ravnih jeklenih pločevin z le dvema osema gibanja.

V zadnjih desetih letih so proizvajalci različnih plazemskih rezalnikov razvili povsem nove modele z manjšo šobo in tanjšim plazemskim oblokom. To omogoča lasersko natančnost na robovih plazemskega rezanja. Več proizvajalcev je združilo CNC natančno krmiljenje s temi gorilniki za izdelavo delov, ki zahtevajo malo ali nič predelave, kar poenostavi druge postopke, kot je varjenje.

Kaj je toplotna ločitev ali separacija?

Izraz “toplotna separacija” se uporablja kot krovni izraz za postopke, pri katerih se materiali režejo ali oblikujejo z delovanjem toplote z ali brez rezanja pretoka kisika na tak način, da pri nadaljnji obdelavi ni potrebna predelava. Trije prevladujoči postopki so kisikovo, plazemsko in lasersko rezanje.

Rezanje s kisikom

Ko ogljikovodiki oksidirajo, proizvajajo toploto. Tako kot pri drugih procesih zgorevanja, rezanje s kisikom ne zahteva drage opreme, vir energije je enostaven za transport in večina procesov ne zahteva ne elektrike ne hladilne vode. Običajno zadostujeta gorilnik in plinska jeklenka. Rezanje s kisikom je prevladujoč postopek za rezanje težkega, nelegiranega in nizkolegiranega jekla in se uporablja tudi za pripravo materiala za kasnejše varjenje. Ko avtogeni plamen doseže temperaturo vžiga, se vklopi kisikov curek, ki povzroči vžig materiala. Kako hitro je dosežena temperatura vžiga, je odvisno od gorivnega plina. Hitrost pravilnega reza je odvisna od čistosti kisika in hitrosti curka kisikovega plina. Kisik visoke čistosti, optimizirana zasnova šob in pravilen kurilni plin zagotavljajo visoko produktivnost in zmanjšujejo skupne stroške postopka.

Plazemsko rezanje

Plazemsko rezanje je bilo razvito v petdesetih letih prejšnjega stoletja za rezanje kovin, ki jih ni bilo mogoče žgati (npr. nerjavno jeklo, aluminij in baker). Pri plazemskem rezanju se plin v šobi ionizira in fokusira s posebno zasnovo šobe. Samo s tem tokom vroče plazme je mogoče rezati materiale, kot je plastika (brez prenesenega obloka). Pri kovinskih materialih plazemsko rezanje vžge tudi oblok med elektrodo in obdelovancem, da poveča prenos energije. Zelo ozka odprtina šobe fokusira oblok in plazemski tok. Dodatno prepletanje izpustne poti lahko dosežemo s sekundarnim plinom (zaščitnim plinom). Izbira prave kombinacije plazme/zaščitnega plina lahko znatno zmanjša skupne stroške postopka.

Lasersko rezanje

Lasersko rezanje je najnovejša tehnologija termičnega rezanja in je bila razvita po plazemskem rezanju. Laserski žarek se ustvari v resonatorski votlini laserskega rezalnega sistema. Čeprav je poraba resonatorskega plina majhna, sta odločilni njegova čistost in pravilna sestava. Posebni resonatorski plini ščitijo naprave iz jeklenke v resonatorsko votlino in optimizirajo rezalno zmogljivost. Za rezanje in varjenje se laserski žarek vodi od resonatorja do rezalne glave skozi sistem poti žarka. Zagotoviti je treba, da sistem ne vsebuje topil, delcev in hlapov. Zlasti za visoko zmogljive sisteme (> 4kW) se priporoča dušik iz tekočega vira. Pri laserskem rezanju lahko kot rezalni plin služita kisik ali dušik. Kisik se uporablja za nelegirano in nizkolegirano jeklo, čeprav je postopek podoben rezanju s kisikom. Tudi tu igra pomembno vlogo čistost kisika. Dušik se uporablja za nerjavno jeklo, aluminij in nikljeve zlitine za doseganje čistega roba in ohranjanje kritičnih lastnosti osnovnega materiala.

Vbrizgavanje vode za plazemsko rezanje in varjenje

Voda se uporablja kot hladilno sredstvo v številnih industrijskih procesih, ki v proces prinašajo visoke temperature. Enako velja za brizganje vode pri plazemskem rezanju. Voda se skozi injektor vbrizga v plazemski oblok plazemskega rezalnika. Plazemski oblok običajno nastane, ko se kot plazemski plin uporablja dušik, kar velja za večino plazemskih rezalnikov. Takoj, ko se voda vbrizga v plazemski oblok, to povzroči visoko zožitev. Pri tem posebnem postopku se temperatura močno dvigne na 30.000 °C in več. Če zgoraj omenjene prednosti postopka primerjamo s konvencionalno plazmo, lahko opazimo, da sta tako kakovost rezanja kot tudi pravokotnost reza bistveno izboljšani in materiali idealno pripravljeni za varjenje. Poleg izboljšanja kakovosti rezanja med plazemskim rezanjem je mogoče opaziti tudi povečanje rezalne hitrosti, manjše tveganje dvojne ukrivljenosti in zmanjšanje erozije šob.

Plazemsko rezanje s povečanim učinkom zožitve

V industriji plazemskega rezanja se pogosto uporablja vrtinčni plin, da se doseže boljše zadrževanje plazemskega stolpca in stabilnejši vratni oblok. Ko se število vhodnih plinskih vrtincev poveča, centrifugalna sila premakne točko največjega tlaka na rob plenuma in točko minimalnega tlaka veliko bližje osi. Razlika med največjim in najmanjšim tlakom se povečuje s številom vrtincev. Velika tlačna razlika v radialni smeri zoži oblok in povzroči visoko gostoto toka in ohmsko segrevanje v bližini osi.

To vodi do veliko višje temperature v bližini katode. Upoštevati je treba, da sukani plin pospeši erozijo katode iz dveh razlogov: zvišanje tlaka v plenumu in sprememba vzorca toka v bližini katode. Upoštevati je treba tudi, da plin z visokim vrtinčnim številom poveča komponento vrtinčne hitrosti na točki rezanja glede na ohranitev kotne količine. Predpostavlja se, da to povzroča različne kote na levem in desnem robu zareza.

• VIR (1) Fine Metal Working
• VIR (2) Park Industries
• VIR (3) Purdue EDU

Če ste šele vstopili v svet varjenja, potem obstaja vsaj en stavek, ki ste ga verjetno že nekajkrat slišali: ‘TIG varjenje za začetnike je zahtevno.’

Učenje TIG varjenja zahteva veliko vaje in je težje kot MIG varjenje ali ročno obločno varjenje. Toda to ne pomeni, da je to nemogoča naloga, na katero ne bi smeli niti pomisliti, dokler ne obvladate vsega drugega.

TIG varjenje za začetnike je kot vsako drugo varjenje. Začeti moramo pri osnovah.

Kaj je TIG varjenje?

Varjenje z volframovim žlahtnim plinom (TIG) je postopek obločnega varjenja, pri katerem se oblikuje oblok med nepotrošno volframovo elektrodo in obdelovancem, da se ustvari zvar. Dodatno kovino dodajamo ročno, čeprav to ni vedno potrebno. Skozi gorilnik TIG se dovaja inertni zaščitni plin za zaščito zvara pred zunanjimi onesnaževalci.

TIG varjenje je znano tudi kot plinsko volframovo obločno varjenje (GTAW).

Kako poteka TIG varjenje?

S TIG postopkom lahko varite na dva načina: z izmeničnim tokom (AC) ali enosmernim tokom (DC). Kakor koli že, za delovanje potrebuje zaključen električni tokokrog, ki deluje na vir napajanja s konstantnim tokom. Vsi deli TIG aparata delujejo skupaj in tvorijo tokokrog.

Najprej se sestavi gorilnik TIG. Vpenjalna palica, ohišje vpenjalne palice/plinska leča in zadnji pokrovček so vsi združeni, da držijo volfram na mestu v sredini. Plinski pokrov gre čez vrh za usmerjanje zaščitnega plina. Gorilnik TIG nato priključite na varilni aparati in tvorite en del varilnega tokokroga. Med volframovo elektrodo in obdelovancem nastane oblok.

Volfram ima tališče 3422 °C, zato lahko prenese vročino varilnega obloka. Zato je to “nepotrošna” elektroda. Ne stopi se in ne vstopi v zvarni bazen. Če želite dodati kovino, lahko dodatno polnilno palico ročno vnesete v varilno lužo, da oblikujete ustrezen zvar.

To je polovica električnega kroga.

Za dokončanje vezja je potrebna ozemljitvena sponka. Če nimate ozemljitvene sponke priključene na aparat in povezane s kovino, ki jo poskušate variti, varilec ne bo niti obločil. TIG varjenje je edini postopek varjenja, ki zahteva uporabo obeh rok za ustvarjanje vara, zato ima bolj strmo krivuljo učenja kot varjenje MIG ali palico.

Izbira volframove elektrode

Obstaja več različnih volframovih elektrod, od katerih ima vsaka svoje edinstvene lastnosti.

Zaščitni plin

Izbira zaščitnega plina za TIG je pravzaprav zelo enostavna. Na voljo so čisti argon, argon in … argon.

No, to ni povsem res. Uporabite lahko kateri koli inertni (žlahtni) plin. Od šestih so štirje finančno nedostopni. Ostaneta argon in helij.

Varjenje TIG se včasih imenuje “Heliarc”, kadar se uporablja plinski helij. Vendar je helij drag, zato je čisti argon najpogostejši plin, ki se uporablja – in deluje z vsemi vrstami kovin.

Kovine

TIG varjenje je najbolj vsestransko, ko gre za število materialov, ki jih lahko varimo. Lahko se uporablja za varjenje:

• Blago jeklo
• Nerjaveče jeklo
• Aluminij
• Baker
• Bron
• Cinkove zlitine
• Titan

Aluminij je mogoče variti samo na izmenični tok, zato se, če varite aluminij, prepričajte, da imate izmenični varilni aparat.

Vaša dodajna kovina se mora ujemati s kakovostjo kovine, ki jo varite, zato, če varite nerjavno jeklo 316, poskrbite, da imate dodajne palice iz nerjavečega jekla 316. Tudi polnilna palica mora biti enakega premera kot vaš volfram. Na primer, če varite z 1,6 mm volframom, boste potrebovali 1,6 mm polnilne palice.

Polarnost

Dokler imate dober varilni aparat, lahko varite TIG na izmenični ali enosmerni tok.

Ne glede na to, na kakšen način želite variti TIG, bo to opravljeno z negativno polarnostjo ali negativno elektrodo z enosmernim tokom (DCEN). To pomeni, da je tok negativno nabit in teče od pozitivnega do negativnega.

Pogoste aplikacije in izdelave TIG

Kljub krivulji učenja je varjenje TIG neverjetno priljubljeno zaradi široke palete vrst kovin in videza zvara.

TIG se najpogosteje uporablja za:

Tanke kovine – pločevine, avtomobilski paneli, izpušne cevi. Z nižjimi toplotnimi močmi je popoln za varjenje super tankih materialov brez nevarnosti opeklin.

Natančne zvare – nabrušena konica volframovega zvara pomeni, da je večina zvarov TIG manjših od zvarov MIG ali palic. Manjša luža omogoča operaterju več nadzora in natančnejši zvar, kot nalašč za stvari, kot so tanki zunanji kotni spoji.

Aluminij – TIG varjenje velja za najboljši način varjenja aluminija, predvsem zaradi čistilnih lastnosti, ki jih ima AC.

Umetnost – profesionalni zvar TIG je videti kot kup centov, zaradi česar je najbolj estetsko prijeten zvar. Skulpture, slike, narisane z varjenjem, barvni zvari itd., so najbolje izdelani s TIG.

Hobi uporaba – morda se je najtežje naučiti, vendar lahko TIG varjenje še vedno uporabljate za svoje domače projekte. Kolesa, pladnji, police, celo projekt obnove tistega starega avtomobila, ki ste ga večno odlašali.

Industrije, kot so gradbeništvo, avtomobilska in celo vesoljska industrija – TIG lahko pokrije celotno paleto kovin, lahko vari tanjše kot MIG ali palico, polnilo pa ni obvezno. Kot rezultat, se lahko uporablja za toliko različnih projektov: letala, jedrske elektrarne, avtomobilski deli in popravila, varjenje cevi.

Prednosti TIG

Razlogov, zakaj se varjenje TIG uporablja tako pogosto, je veliko. Poleg lepih zvarov, TIG varjenje:

Ustvarja močne, estetsko prijetne in kakovostne zvare. TIG zvari so visokokakovostni, izgledajo odlično, ko so končani, in so enako močni kot katera koli druga vrsta zvarov.

Vsestranski postopek. TIG deluje na široki paleti različnih vrst kovin (železne, neželezne, posebne) in debelin kovin. Izberete lahko tudi, ali želite uporabiti tudi polnilno kovino ali ne.

Vari v vsakem položaju. TIG varjenje deluje ne glede na to, ali ste v ravnem, vodoravnem, navpičnem položaju ali nad glavo.

Vari lahko pri nizkih amperih. Zmožnost TIG varjenja pri nizkih amperih je idealna za zelo tanke aplikacije, kot je pločevina ali kakršno koli natančno varjenje, kjer je nadzor kritičen.

Čist pogled. Oblok pogosto ni tako svetel (če uporabljate nizke ampere), poleg tega so gorilniki TIG opremljeni z dodatki, kot so kremenčeve skodelice, ki olajšajo ogled vašega zvara.

Ne proizvaja brizganja ali žlindre. TIG varjenje je najčistejši način varjenja, saj ne proizvaja brizganja ali žlindre, poleg tega pa je tudi malo dima. Včasih vam po varjenju sploh ni treba čistiti.

Uporablja samo en plin. TIG varjenje poteka samo s čistim plinom argonom, tako da ga vam pri menjavi kovin ni treba zamenjati.

Omogoča popoln nadzor. Število nastavljivih nastavitev in možnost spreminjanja ojačevalcev s pomočjo nožnega pedala ali potenciometra med varjenjem pomeni, da imate popoln nadzor nad katerim koli varjenjem.

Slabosti TIG

Čeprav je vsestransko uporaben, TIG ni vedno najboljša izbira, obstaja pa tudi nekaj slabosti.

Počasen postopek. TIG varjenje za začetnike je najbolj zamuden način varjenja. Ročno dovajanje polnilne palice pomeni, da traja dlje kot MIG varjenje ali obločno varjenje.

Potrebno je veliko vaje. Znano je, da je varjenje, ki se ga je najtežje naučiti, predvsem zaradi usklajevanja med premikanjem gorilnika in hkratnim podajanjem palice.

Ni najboljši za debelejše kovine. Medtem ko je TIG odličen za pločevino in druge tanke kovine, ni priporočljiv za debelejše zvare. Na primer, 200-amperski TIG aparat na splošno vari največ 8 mm, medtem ko lahko MIG in obločno varjenje običajno varita do 12 mm pri enaki amperaži/toku.

Vse mora biti brezhibno čisto. TIG je najmanj prizanesljiv, ko gre za čistočo kovin. Ne sme biti rje, barve, olja, umazanije itd., sicer bo prišlo do napak. Preden začnete, obrišite svojo kovino ali jo očistite z žično krtačo, da se prepričate, ali je pripravljena za uporabo.

Za začetek boste morda potrebovali nekaj časa in vaje, vendar TIG varjenje za začetnike ni veščina, ki bi se ji morali izogibati, tudi če z varjenjem šele začenjate.

• VIR (1) PressReader
• VIR (2) Weldguru
• VIR (3) Pacific Art TIG Welding

Dejstvo je, da je varjenje vznemirljiva in koristna tehnika tako za navdušence in profesionalce. Z uporabo nekaj orodij in različnih vrst kovin lahko varilci spremenijo kateri koli kos v poljubno obliko. Da pa bi lahko obvladali umetnost varjenja, morate začeti z osnovami in spoznati, katere so osnovne vrste varjenja.

Obstaja več kot 30 različnih vrst varjenja, ki segajo od preprostega varjenja s plamenskega – kisikom do visokotehnoloških postopkov, kot je varjenje z laserskimi žarki. Vendar se običajno uporabljajo le štiri osnovne vrste varjenja – MIG, TIG, ročno obločno varjenje in varjenje s polnjeno žico. Vsak od njih ima svoje prednosti in slabosti, z njihovo izvajanje pa običajno potrebujete nekaj usposabljanja.

MIG – plinsko obločno varjenje kovin (GMAW)

Ta postopek varjenja uporablja elektrodo – varilno žico, ki se neprekinjeno dovaja skozi gorilnik, operater pa mora potegniti sprožilec, da dovaja potrošno žico. Med osnovnim materialom in varilno žico nastane električni tok, ki segreva material, dokler ne doseže tališča, ki omogoča, da se združi eden z drugim.

Za to vrsto varjenja potrebujete zunanji dovod zaščitnega plina, nekateri najpogosteje uporabljeni plini so mešanice Argona in CO 2 s tem pa se vari nerjaveče jeklo, ogljikovo jeklo, magnezij, baker, nikelj, aluminij in silicijev bron.

Glavne prednosti MIG varjenja vključujejo:

• zmanjšanje odpadkov zaradi večje učinkovitosti varilne žice,
• minimalno zahtevano čiščenja zvara
• nižji vnos toplote in
• manjši varilni hlapi

Poleg tega je to najlažja tehnika varjenja za učenje, zaradi česar je primerna za začetnike in hobi navdušence.

Med slabosti lahko štejemo potrebo po zunanjem zaščitnem plinu, precej visoke stroške najboljših MIG varilnih aparatov in druge potrebne opreme. Med slabosti spadajo tudi omejeni položaji, v nekaterih položajih je težje variti, te so vertikalno ali nadglavno varjenje. Za debele materiale je potrebno narediti pravilno pripravo zvarnega robu. Poleg tega morajo biti za uspešno uporabo te tehnike varjenja vsi materiali brez umazanije in rje.

MIG varjenje se zelo pogosto uporablja v avtomobilski industriji, na primer pri zamenjavi katalizatorja ali polnega izpuha, predvsem zato, ker lahko zagotovi močan zvar, ki lahko prenese velike sile. Avtomobilska popravila pogosto zahtevajo vsestranskost in moč, zato je ta vrsta varjenja najbolj primerna za ta namen. Druge pogoste uporabe vključujejo robotiko, konstrukcije in ladjedelništvo.

Ko gre za MIG varjenje, morate biti prepričani, da ste popolnoma prilagodili nastavitve moči glede na debelino materiala. Hitrost varjenja je tudi dejavnik, ki vpliva na penetracijo zvara. Z zmanjšanjem hitrosti boste lahko povečali penetracijo. Če bi radi primerjali različne nastavitve, ki jih potrebujete za varilno moč za določen projekt, so na voljo številni kalkulatorji.

TIG – plinsko volframovo obločno varjenje (GTAW)

TIG je varilni postopek, pri katerem se uporablja netaljiva volframova elektroda. Med varjenjem gori oblok med to elektrodo in osnovnim materialom, kjer se razvije toplota, ki raztali osnovni in dodajni material.

Tako kot v primeru MIG varjenja boste potrebovali zunanji dovod plina, ta je pogosto argona. Nekatere najbolj tipične uporabe za TIG varjenje vključujejo cevovode, letalsko in vesoljsko varjenje ter motorna kolesa ali kolesa.

Glavne prednosti uporabe te varilne tehnike tako za amaterje kot profesionalce vključujejo:

• zmožnost varjenja zelo tankih materialov
• visoko kakovostno čiščenje zvarov in
• zelo estetske zvare.

Poleg tega lahko s to tehniko zvarite široko paleto zlitin in dobite lepe zvare brez obrizgov.

Po drugi strani pa nekatere pomanjkljivosti TIG varjenja vključujejo visoke stroške opreme in nižje stopnje nanašanja »depozita«. Poleg tega boste potrebovali zunanji zaščitni plin in precej visoko usposobljenost operaterja, da boste dosegli želene rezultate.

Varjenje TIG na splošno velja za najbolj priljubljeno varilno tehniko, ki se danes uporablja, razlog za to pa je dejstvo, da nudi čist zvar in visoko stopnjo čistosti, ki je skoraj nemogoče doseči z drugimi metodami varjenja. Metoda se najpogosteje uporablja za varjenje nerjavnega jekla, čeprav je primerna izbira tudi za druge kovine, kot so aluminij, magnezij, baker in nikelj.

Nekatere industrije, ki redno uporabljajo TIG varjenje, vključujejo tiste, kjer prevladujejo neželezne kovine. To pomeni, da je ta metoda primerna za izdelavo cevi, vozil, koles, pa tudi za popravilo in vzdrževanje različnih vrst orodij iz magnezija, aluminija in nerjavnega jekla.

MMA ročno obločno varjenje (SMAW)

Ročno obločno varjenje je postopek, ki uporablja elektrodo za prenos električnega toka, da bi lahko zagotovili večino kovine zvara. Elektroda, ki se uporablja za to metodo, je kemične sestave, ki je podoben sestavi materiala.

Staljena kovina je med tem postopkom zaščitena pred nitrati in oksidi v atmosferi, kar pomeni, da je ta postopek primeren za varjenje cevovodov, gradnjo, popravilo težke opreme in montažo jekla.

Glavne prednosti uporabe te vrste varjenja so:

• nizki stroški potrebne opreme
• pa tudi njena prenosljivost.

Ni potrebe po zaščitnem plinu kot pri TIG ali MIG tehnikah varjenja, kar pomeni, da lahko to tehniko uporabljate zunaj tudi med vetrom ali dežjem. Poleg tega ta tehnika deluje tudi na umazanih in zarjavelih kovinah, zato je primerna alternativa za tiste projekte, kjer preprosto ne morete uporabljati tehnik TIG ali MIG.

Po drugi strani pa je med pomanjkljivostmi tehnike obločnega varjenja z zaščitenimi kovinami manjša učinkovitost potrošnega materiala, saj pri varjenju nastane kar veliko odpadkov in zahteva visoko usposobljenost operaterja. Dejansko vam bo za obvladovanje zahtevanih veščin vzelo nekaj več časa kot druge metode, ob upoštevanju dejstva, da je metoda tudi precej težka za uporabo na tankih materialih.

Ta metoda se običajno šteje za zastarelo v primerjavi z MIG metodami, predvsem zato, ker gre predvsem za tehniko ročnega varjenja. Vendar pa je postopek včasih potreben, ker zaradi položaja, vrste materiala in spretnosti ni vedno mogoče uporabiti TIG ali MIG varjenja.

Ta vrsta varjenja ponuja zelo poceni rešitev, ki ne zahteva veliko drage opreme. Posledično kakovost končnega zvara morda ni najboljša, predvsem zato, ker lahko ta tehnika omogoča plitvo penetracijo, poroznost, in razpoke.

MIG/MAG varjenje s polnjeno žico (FCAW)

Ta tehnika je precej podobna metodi MIG varjenja, saj ravno tako zahteva neprekinjeno varilno žico, vendar namesto polne žice potrebuje žico v obliki cevi, polno fluksa. Izbirate lahko med dvema vrstama žice s jedrom iz praška, ki bo ščitila oblok. Te žice so dobra rešitev za uporabo na prostem, saj delujejo tudi v vetrovnih razmerah. Po drugi strani obstajajo žice dvojnim ščitom uporabljamo zunanji zaščitni plin in prašek za večji depozit.

Glavne prednosti te tehnike vključujejo:

• večjo učinkovitost varjenja, ki ustvarja manj odpadkov kot druge vrste varilnih metod.

Pri obločnem varjenju s polnjenim žicam ni potrebe po zunanjem zaščitnem plinu.

Ko govorimo o slabostih te metode varjenja, so nekatere izmed najpogostejših med njimi nastajanje veliko dima in višja cena polnjene žice. Ta metoda varjenja ni priporočljiva za tanke materiale in lahko povzroči žlindro.

Tehnike obločnega varjenja s polnjeno žico je zelo enostavno naučiti in mnogi strokovnjaki jo raje uporabljajo. Čeprav obstaja več omejitev pri uporabi tehnike in rezultati morda niso tako estetsko prijetni kot tisti, dobljeni z drugimi vrstami varilnih metod, ta zadeva ostaja priljubljena zaradi enostavne uporabe.

• VIR (1) Facebook
• VIR (2) Electronics Hub
• VIR (3) Jasic UK
• VIR (4) Research gate

Varjenje je zagotovo izjemna veščina s številnimi aplikacijami, vendar zaradi včasih kompleksne terminologije lahko varjenje za začetnike postane zelo obremenjujoče. Zato smo pri SQS zapisali enostaven in delno poglobljen vodnik, ki poskuša jasno odgovoriti na vsa pomembna vprašanja, ki jih morda imate.

Pa začnimo.

Pogoste metode varjenja

Varjenje je prisotno že vsaj sto let in tako kot vsa tehnologija okoli nas je tudi varjenje v zadnjih nekaj desetletjih doživelo precejšnjo evolucijo. Zaradi tega je danes dovolj preprosto, da se ga lahko nauči prav vsak, če le vloži nekaj truda.

Da bi zadevo za začetek poenostavili, se bomo osredotočili na tri najbolj priljubljene in intuitivne metode varjenja za začetnike.

1. MIG plinsko obločno varjenje – najlažje varjenje za začetnike
2. MAG plinsko obločno varjenje – skoraj identično MIG, še manj zapleteno
3. MMA varjenje z elektrodami ali ročno obločno varjenje – pogosta, vendar malce bolj zahtevna metoda varjenja za začetnike

MIG/MAG plinsko obločno varjenje

Prva metoda je postopek, pri katerem se žična elektroda neprekinjeno dovaja skozi fleksibilno cev in iz šobe varilne pištole v varilni bazen, pri čemer se osnovne kovine povežejo skupaj.

Kar morate razumeti, je, da se pri MIG in MAG varjenju uporablja zaščitni plin za zaščito zvara pred drugimi plini v našem ozračju. Edina razlika med njima je, da se uporablja drugačen plin. V procesu MIG uporabljamo argon ali argon v kombinaciji s helijem. Pri MAG varjenju varilci uporabljajo aktivni plin (CO2 ali CO2 in mešanico argona) za varjenje ogljikovih in nizko legiranih jekel.

Če želite variti obe vrsti, železne in neželezne kovine, morate imeti različne jeklenke zaščitnega plina. Argon in Co2 (75/25) za blago jeklo, mešanico argona, helija in CO2 za nerjavno jeklo in 100 % argon za aluminij. Če delate samo z mehkim jeklom, bo CO2 deloval povsem dobro, ker proizvaja več škropljenja in varjenje debelejših materialov z uporabo CO2 pomaga doseči boljšo penetracijo, zato bi bilo varjenje močnejše.

MMA varjenje z elektrodo

MMA varjenje z elektrodo se večinoma uporablja z enako opremo kot pri MIG varjenju, glavna razlika je v tem, da zaščitni plin običajno ni potreben, saj je žica votla in vsebuje tok za zaščito vroče kovine pred reakcijo z zrakom in je še bolj intuitiven način varjenja za začetnike.

Uporabite lahko navaden MIG aparat s polnjeno žico, vendar boste morda morali zamenjati pogonska koleščka z narebričastim, da se izognete sploščenju žice. Upoštevajte tudi, da boste morda morali spremeniti polariteto žice za čistejše zvare. To pomeni negativna elektroda z enosmernim tokom ali preprosto povedano, varilna žica mora biti negativna. Če vaša naprava nima stikala za to, preverite v priročniku, kako spremeniti polariteto žice.

Varjenje z elektrodo je ena najstarejših in verjetno najlažjih metod za razumevanje, podobna procesu MIG, saj pri tej metodi ne potrebujete nobenega zaščitnega plina, ker je žica ali elektroda, uporabljena v tem procesu, že oplaščena. Ko pridete v stik z elektrodo z navadno kovino, se začne taliti, medtem ko prevleka okoli elektrode ustvari oblak plinov, ki ščiti vročo kovino. Glavne prednosti varjenja z elektrodo so, da je aparat cenejši in da imate možnost varjenja debelejših materialov kot pri MIG. Po drugi strani pa je treba zamenjati elektrode, ker jih kar hitro zmanjka in so precej drage. Poleg tega, ker se uporablja polnjeno jedro, je treba po varjenju šive očistiti s kladivom in žično krtačo, zaradi česar je postopek zamudnejši.

Kaj potrebujem za pričetek varjenja?

Oprema, ki jo potrebujete, je odvisna od različnih dejavnikov, vendar morate najprej izbrati metodo, ki se jo želite naučiti. Preden se odločite, odgovorite na spodnja vprašanja:

• Kje bom večino časa delal?
• Ali se želim v prihodnosti naučiti drugih metod varjenja?
• S kakšnimi projekti se bom ukvarjal?

Če boste večino časa preživeli v zaprtih prostorih, pri delu s tanjšimi kovinami, vsekakor priporočam nakup MIG aparata. Prvič, z MIG aparatom je veliko lažje delati s pločevino, drugič, ni vam treba pogosto menjati žice in nenazadnje ne proizvaja žlindre!

Če delate večinoma zunaj in morate stroj pogosto premikati ali prenašati, vam priporočamo izbiro med ročnega obločnega varjenja. Glavni razlog je, da ti procesi ne potrebujejo plina, ki bi ga odpihnilo tudi ob majhnih vetrnih tokovih, zaradi česar imamo lahko okvarjen in šibek zvar.

Če ste prepričani, da želite v prihodnosti izboljšati svoje varilne veščine, potem je smiselno, da se najprej naučite varjenja z elektrodo. Druga stvar, ki jo je treba upoštevati, je, da če boste večino časa delali z debelejšimi materiali, bi bilo morda bolj smiselno kupiti varilni aparat za varjenje z elektrodo.

Na splošno so varilni aparati za varjenje z elektrodo običajno cenejši, manjši in lahko bolje prodrejo v debelejše materiale, vendar bi bilo delo na majhnih projektih s tanko kovino, kot so plošče karoserije itd., težje. V večini primerov bi MIG aparat priporočili vsakemu začetniku, saj zmore več kot dovolj.

Če izberem MMA varilni aparat za varjenje z elektrodo, naj bo to AC ali AC/DC stroj?

Izmenični tok pomeni, da tok neprekinjeno preklaplja polaritete naprej in nazaj s pozitivne na negativno in negativne na pozitivno, 120-krat na sekundo (60 Hz). Posledično varjenje na izmeničnem ni tako gladko kot varjenje z enosmernim tokom, zato kakovost zvara običajno ni tako dobra. Poleg tega se zaradi stikal s konstantno polarnostjo elektrode med varjenjem z izmeničnim tokom ugasnejo, zato je pomembno upoštevati, da je pri nastavitvah izmeničnega toka mogoče uporabiti samo elektrodo, zasnovano za izmenični tok.

Ta metoda opravi delo, vendar jo večina varilcev redko uporablja, AC se uporablja predvsem pri spajanju kovin, ki so magnetne ali s površinami, ki so zelo zarjavele (kjer ne želite visoke penetracije).

Enosmerni tok ostaja vedno enak, bodisi pozitiven, bodisi negativen, kar pomeni, da elektroni vedno tečejo v isti smeri, namesto da bi spreminjali polarnost. Za večino varilcev je ta metoda boljša izbira, ker ima nekaj prednosti, kot so bolj gladki zagoni in stabilnejši oblok, manj brizganja in lažje varjenje v nerodnih položajih. Pozitivni enosmerni tok zagotavlja tudi večjo penetracijo v kovine, negativni pa rezultate v nasprotnem. Na primer, enosmerni negativni se uporablja za varjenje tankih kovin, da se prepreči izgorevanje materiala.

Če želite v prihodnosti delati na različnih projektih, bi bila verjetno najboljša izbira kakovosten AC/DC varilni aparat.

Ali potrebujem plazemski rezalnik?

Kot začetnik zagotovo potrebujete nekakšno napravo za rezanje materialov, ni pa nujno, da je to plazemski rezalnik. Super je imeti plazemski rezalnik, ki pa je običajno precej drag in ga lahko uporabljate samo za rezanje. Poleg tega potrebuje dovod zunanjega zraka, zato boste za njegovo uporabo morali kupiti tudi zračni kompresor.

Najbolj univerzalno orodje, če boste delali z debelejšimi materiali, bi zagotovo bil kisikov/acetilenski gorilnik. Opravi delo, če morate rezati materiale, poleg tega pa ga lahko uporabite za segrevanje jekla za upogibanje ali predgretje navadnih kovin za globlje prodore.

Tretja možnost, ki je pogosto uporabljena, je kotni brusilnik z rezalno ploščo. Kotni brusilnik je odlična možnost, če delate s tanjšimi kovinami. Zelo natančne reze lahko naredite precej hitro in verjetno ga boste vseeno potrebovali za brušenje zvarov in pripravo materialov.

Nekaj nasvetov za uporabo kotnega brusilnika:

• Pred namestitvijo diska se prepričajte, da je aparat izključen
• Vedno se prepričajte, da je varovalo vključeno
• Uporabite pravi disk, pazite, da ni poškodovan
• Uporabite ga s stranskim ročajem
• Uporabite rezalno ploščo za rezanje in brusilno ploščo za brušenje

Rezalno kolo ni zasnovano tako, da prenese stranski pritisk, zato poskrbite, da vaša kovina ni pod obremenitvijo.

Če še nikoli niste delali z njim, je mogoče bolje, da ga za rezanje ne uporabite. Raje kupite komplet gorilnika in jeklenke kisika in acetilena ali kupite plazemski rezalnik. Pri teh dveh metodah, čeprav sta tudi nevarni, je manj možnosti, da bi šlo kaj narobe, zato so primernejše za začetnike.

Če se odločite, da na začetku ne boste uporabljali brusilnika, potem morate za pripravo kovine imeti vsaj nekaj kovinskih pilic in žično krtačo. Odvisno od izbranega načina varjenja pa bo morda potrebno tudi kladivo za sekanje.

Druga oprema, ki jo morda potrebujete

Obstaja veliko orodij in predmetov, ki lahko olajšajo varjenje za začetnike, odvisno od projektov, na katerih boste delali, a prva stvar, ki jo boste zagotovo potrebovali, je pripomoček za označitev obdelovanca pred rezanjem. Nekateri priporočajo milni kamen, drugi pa varilne svinčnike. Oznake se z navadne kovine ne odstranijo tako zlahka kot z milnico in lahko narišete res ostre in jasne črte.

Za merjenje seveda potrebujete merilni trak, za manjše stvari pa bi bilo dobro imeti kovinsko ravnilo. Za risanje popolnih 90-stopinjskih kotov morate imeti vsaj en kvadratni okvir.

Običajno boste potrebovali tudi MIG varilne klešče, lahko pase znajdete s parom običajnih. So zelo priročne, če morate zamenjati šobo ali držati vroče kose jekla.

Nenazadnje, če nameravate izvajati manjše projekte, boste morda potrebovali tudi varilno mizo ali pa si jo izdelate sami kot prvi projekt. Sprva se da brez nje, a jo boste slej ko prej hoteli imeti. Verjemite nam, vaša kolena in hrbet vam bodo hvaležni.

Katera osebna zaščitna oprema je priporočljiva za varjenje za začetnike?

Da bi se zaščitili pred UV-žarki, vročo kovino in iskrami, morate biti od glave do pet pokriti z ognjevarno opremo. NIKOLI ne oblecite poliestra! Verjetno si ne morete predstavljati, kako hitro iskre gorijo skozi poliester in kako zelo boli, ko vam vroča kovina v kombinaciji s staljenim poliestrom opeče kožo.

V bistvu torej potrebujete:

• Varilno masko
• Rokavice za varjenje
• Varilno jakno in hlače
• Usnjene škornje

Varilna maska

Najpomembnejši del telesa, ki ga morate zaščititi, je vaš obraz. Varjenje proizvaja ultravijolično in infrardečo svetlobo, ki lahko povzroči resne poškodbe vaših oči in kože, če ni ustrezno zaščitena.

Za marsikoga je prva varilna maska s fiksnim filtrom, ki se ga da dvigniti, da bi imeli pregled nad obdelovancem, ne da bi dvignili celotno masko. Zagotovo je zelo koristna za varjenje v tesnih prostorih. A danes so na voljo samo zatemnitvene maske, ki imajo vsako leto sleče vedno večje in večje, kar pomeni, da imajo nekatere maske funkcijo spreminjanja razpona odtenkov varilnega filtra. Tako lahko prilagodite zatemnitev varilnega filtra glede na svoje želje in potrebe.

Če ste začetnik in niste povsem prepričani, ali vas res zanima varjenje ali ne, bi bil nakup samo zatemnitvene maske morda smiseln, če pa vas varjenje resno zanima, potem vsekakor priporočamo, da za nakup porabite nekaj več evrov za masko z nastavljivim filtrom. Današnje maske imajo tako ceno, da jih brez nastavljivega filtra skoraj nima smisla kupiti.

Rokavice za varjenje

Varilne rokavice so obvezne! Kot si lahko predstavljate, je staljena kovina vroča in brez rokavic se boste več kot verjetno poškodovali. Pravzaprav je bila nekoč narejena študija, ki navaja, da je 70 % zaposlenih, ki so si poškodovali roke, priznalo, da v času incidenta niso nosili rokavic. Za kakšnih 70 % morda ne izgleda veliko, vendar je bolje biti varen kot obžalovati.

Jakna in hlače za varjenje

Ko imamo obraz in podlakti zaščitene, moramo pokriti vsak centimeter našega golega telesa pred UV svetlobo in vročimi iskrami. Za zgornji del telesa vam svetujemo nakup ognjevarne varilne jakne. Pod to lahko nosite navadno bombažno srajco kot dodatno plast zaščite pred vročimi iskrami. Za spodnji del telesa bi morali imeti ognjevarne varilne hlače ali vsaj res težke kavbojke. Ena stvar, ki se ji morate izogniti, so hlače z manšetami, saj bodo ujele leteče iskre.

Usnjeni škornji

Vsekakor ne priporočamo superg ali čevljev iz blaga. Kar potrebujete so vsaj usnjeni škornji, za dodatno zaščito pa vam svetujemo, da nosite usnjene škornje z jeklenimi konicami. Niso tako lahki, a tudi če ne delate z zelo težkimi materiali, jih vseeno priporočamo. Vaše noge morda ne bodo navdušene nad nošenjem težkih škornjev, vendar je tukaj varnost pred udobjem.

Poleg tega svetujemo ušesne čepke, zaščitna očala in plastični ščitnik za obraz. V primeru, da ste kupili ali imate varilno masko z nastavljivim senčilom, potem ščitnik za obraz ni obvezen.

Zaključek

Ta prispevek je namenjen le pregledu osnovnih stvari, ki jih morate vedeti o učnem procesu in orodjih, ki jih boste potrebovali. Obvladovanje varjenja kot začetnika namreč zahteva čas in trud kot vsaka nova spretnost.

Učenje osnov varjenja je lažje, kot si mislite, a kot rečeno se morate zares potruditi, da boste sčasoma obvladali proces.

Srečno in pogumno!